Revščina na pohodu tudi po Evropi

Letošnji Mednarodni dan boja proti revščini, ki ga svet vsako leto obeležuje 17. oktobra, poteka pod sloganom Od revščine do dostojnega dela: Premostimo razlike. Premnogi ljudje namreč živijo v revščini, delavci v neformalnem sektorju pa živijo v vse večji negotovosti glede stabilnosti njihovih delovnih mest, delovnih pogojev in socialne varnosti.

Po podatkih Mednarodne organizacije dela (ILO) je delež ljudi z negotovimi zaposlitvami dosegel več kot polovico celotne delovno aktivne populacije oziroma več kot milijarda in pol ljudi dela v negotovih službah. Globalna stopnja nezaposlenosti je v letu 2009 dosegla 6,6 odstotka, kar je za 0,9 odstotka več kot leta 2007, s tem, da se je nezaposlenost med mladimi povzpela z 11,8 odstotka kar na 13,4 odstotka, ugotavljajo v ILO.

Milijarde zelo revnih

Revščini v svetu pa kljub vsem prizadevanjem ni videti konca. Številke so grozljive. Več kot milijarda ljudi živi z manj kot dolarjem na dan, dve milijardi in pol jih živi z manj kot dvema dolarjema na dan. Vsako leto umre 11 milijonov otrok, večinoma mlajših od pet let. Od tega jih več kot šest milijonov umre za povsem ozdravljivimi boleznimi, kot so malarija, driska in pljučnica.

Nihče pravzaprav natančno ne ve, koliko ljudi po vsem svetu je podhranjenih. Najpogosteje so navajane statistike Mednarodne organizacije za kmetijstvo (FAO). Zadnje ocene, ki so jih objavili oktobra lani, kažejo, da je podhranjenih vse več. Iz 854 milijonov podhranjenih v letu 2006 so se te ocene namreč povzpele na več kot milijardo podhranjenih.

Hrane je dovolj

Svet proizvede dovolj hrane, da bi lahko nahranili prav vse. Dandanes svetovno kmetijstvo proizvede 17 odstotkov več kalorij na prebivalca kot pred 30 leti, čeprav se je število prebivalcev povečalo za 70 odstotkov. Hrane je dovolj za zagotovitev najmanj 2720 kalorij na dan za vsakega človeka na svetu. Glavni problem je v tem, da mnogi ljudje bodisi nimajo dovolj zemlje, da bi gojili lastno hrano, bodisi nimajo dovolj denarja, da bi hrano kupili.

Po eni strani je revščina vzrok lakote, vendar pa je tudi lakota vzrok revščine. Zaradi lakote namreč trpi zdravje ljudi, ljudje imajo manj energije in celo miselnih sposobnosti. Lakota vodi v zmanjševanje sposobnosti za učenje in delo ter s tem v povečevanje revščine.

Mnogi strokovnjaki so ob tem mnenja, da je temeljni vzrok tako lakote kot revščine obstoječa ekonomska in politična ureditev sveta.

Revščina ne obstaja le v Afriki

Čeprav je tam morda najbolj izrazita, pa revščina nikakor ni omejena le na najmanj razvite države in države v razvoju. In čeprav ne gre za tako ekstremno revščino, pa ne gre pozabiti, da v revščini živi kar 17 odstotkov prebivalcev Evropske unije.

To pomeni, da na pragu revščine živi 85 milijonov Evropejcev, od tega vsak peti otrok. Tudi v Sloveniji se okoli 12 odstotkov prebivalcev nahaja pod pragom materialne revščine, okoli 100.000 je brezposelnih.

V luči revščine in naraščajoče nezaposlenosti v EU je Eurofund objavil ugotovitve raziskave o zadolženosti evropskih gospodinjstev. Dolgovi na ravni posameznih gospodinjstev so v zadnjih desetletjih v EU strmo narasli in predstavljajo enega glavnih vzrokov revščine in socialne izključenosti na stari celini.

Revščina je kršenje človekovih pravic

Zgodovina Mednarodnega dne boja proti revščini sega v leto 1987. 17. oktobra tega leta se je namreč več kot sto tisoč ljudi zbralo v Parizu in se poklonili spominu na žrtve skrajne revščine, nasilja in lakote. Razglasili so, da je revščina kršitev človekovih pravic.

Z resolucijo Združenih narodov, ki jo Generalna skupščina ZN sprejela 22. decembra 1992, pa je 17. oktober tudi uradno postal Mednarodni dan boja proti revščini. Resolucija med drugim vse države poziva, naj storijo vse za izkoreninjenje svetovne revščine, poleg tega pa tudi k obeleževanju mednarodnega dne s predstavljanjem in promoviranjem prizadevanj za dosego tega cilja.