Znanstveniki v globinah zemeljske skorje odkrili 'spečega velikana'

V globinah zemeljske skorje so ogromne količine vode, ugotavljajo znanstveniki. Zadnje njihove meritve so pokazale, da je te vode bistveno več, kot so sprva predvidevali. Ocenjujejo, da je v globinah zemeljske skorje okoli 11 milijonov kubičnih kilometrov t.i. pravode, kar je bistveno večja količina, kot je prostornina vseh rek, jezer in močvirij.

Študijo je skupina znanstvenikov predstavila na jesenskem srečanju ameriških geofizikov. Njihova predstavitev je naletela na precejšen odziv v znanstvenih krogih.

Znanstveniki so ugotovili, da voda reagira s kamnito podlago, pri čemer se sprošča vodik, ki pa je potencialen vir hrane. Zato predvidevajo, da bi globoko v zemeljski skorji lahko našli živa bitja.

Nekateri te ogromne rezervoarje vode imenujejo kar 'speči velikan'. Barbara Sherwood Lollar z Univerze v Torontu, je dejala: "To je tisti del zemeljske skorje, ki smo ga vsa ta leta kar nekoliko zanemarjali, v bistvu pa nam bi lahko veliko povedal o nastanku Zemlje in prvih oblikah življenja na našame planetu. Hkrati bi z analizo teh kamnin in vode lahko spoznali kemične procese in kemične substance, ki so bile potrebne za razvoj prvih živih bitij."

Razvoj tehnologije omogoča vrtanje zelo globoko v zemeljsko notranjost. Z vrtinami so ugotovili, da je v skorji ogromen rezervoar vode, ki so jo poimenovali kar starodavna voda ali pravoda. Tako so v kanadskem rudniku na globini 2,4 kilometra odkrili vodo, ki naj bi bila stara od 1 do 2,5 milijarde let.

'Speči velikan' vir življenja v podzemlju

Chris Ballentine z Univerze v Oxfordu je dejal, da so ga analize, ki so pokazale, kako stara je ta voda, presenetile. "To, da je voda v globinah zemeljske skorje, ni presenečenje, saj voda skozi pore pronica v globino. Da pa je ta voda tako zelo stara, to pa je presenečenje. Predvsem me preseneča dejstvo, da se je ohranila toliko časa."

Znanstveniki so količino te starodavne vode ocenjevali na osnovi 19 meritev, ki so jih izvedli v 19 različnih rudnikih po svetu. Merili so predvsem količino vodika, ki so ga ustvarili kemični procesi v podzemlju. Zaradi velike količine in možnosti, da je ta voda vir življenja, so ta rezervoar označili za 'spečega velikana'.

Pod našimi nogami ni zgolj trdna podlaga

Profesorica Sherwood Lollarjeva je prepričana, da ti podatki o ogromnih količinah vode v podzemlju in seveda o velikih količinah vodika, ki nastaja, predstavljajo dobro izhodišče za iskanje novih virov življenja. "Povsem spreminja naša dosedanja prepričanja o tem, koliko zemeljske skorje je dejansko primerne za življenje oziroma za razvoj življenja pod površjem," pravi.

Znastveniki nadaljujejo z raziskovanjem. Kot pravijo, jim bodo te raziskave in ugotovitve koristile pri razumevanju, kje so meje življenja oziroma v katerih delih zemeljske skorje je možen razvoj življenja in v katerih ne.