Pokopali Babića

Na pokopališču v beograjskem naselju Bežanijska kosa so danes pokopali Milana Babiča, ki je 6. marca storil samomor v priporu haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.

Pogreb nekdanjega predsednika samooklicane Republike srbske krajine na ozemlju Hrvaške med vojno (1991-1995) je bil na željo njegovih svojcev v družinskem krogu. Babiča so pokopali po pravoslavnih običajih, od njega pa so se poslovili le najožji člani družine, soproga in otroka. Babičeve posmrtne ostanke so pripeljali iz Amsterdama v srbsko prestolnico šele v ponedeljek popoldne.

Obsodba - 13 let zapora

Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je Milana Babića leta 2004 spoznalo za krivega zločinov proti človečnosti, ki jih je storil nad hrvaškim prebivalstvom. Obsojen je bil na 13 let zapora.

Življenjska pot Milana Babića

Milan Babić se je rodil 26. februarja 1956 v vasi Kukor pri Kninu. V Kninu je do razpada nekdanje SFRJ delal kot zobozdravnik, nato pa se je podal v politiko. V uporu Srbov na Hrvaškem, spomladi 1990, je sodeloval kot eden voditeljev, po razglasitvi Srbske avtonomne oblasti (SAO) Krajina junija 1990 oziroma Republike Srbske krajine leto dni pozneje pa je prevzel položaj predsednika in premierja. S tega položaja je bil odstavljen po nalogu iz Beograda 1992, ko je zavrnil mirovni načrt, po katerem bi na območje spopadov med hrvaškimi in srbskimi silami prišle mirovne sile Združenih narodov.

Na prvih parlamentarnih in predsedniških volitvah v Republiki Srbski krajini decembra 1993 je prepričljivo premagal Milana Martića (voditelja Republike Srbske krajine – tudi haaškega obtoženca), vendar pa Beograd teh rezultatov ni sprejel. Mesec dni pozneje je prišlo do novih volitev predsednika, na katerih je nato zmagal Beogradu bolj lojalen Martić, Borislav Mikelić je postal premier, Babić pa je prevzel položaj zunanjega ministra.

Julija 1995 je po odstavitvi Mikelića znova prevzel funkcijo premierja in v luči vse večje krepitve hrvaške vojske pristal na podpis tako imenovanega mirovnega načrta Z-4, po katerem bi Srbi na Hrvaškem dobili široko avtonomijo, a je bilo za Zagreb to že prepozno.

Začela se je hrvaška vojaška operacija vrnitve ozemlja upornih Srbov pod nadzor Zagreba. Po akcijah Blisk in Nevihta avgusta 1995 je Babić skupaj z ženo in dvema sinovoma ter s približno 200.000 srbskimi begunci zapustil območje Republike Srbske krajine in pobegnil v Srbijo. Živel je pri sorodnikih v predmestju Beograda, kjer se je ukvarjal s kmetijstvom. Tam je tudi dočakal obtožnico in obsodbo haaškega sodišča.