FOTO in VIDEO: IS prevzela odgovornost za napad v Tunisu

Na spletu se je pojavila izjava ekstremistične skupine Islamske države (IS), v kateri prevzemajo odgovornost za teroristični napad na nacionalni muzej Bardo v tunizijski prestolnici Tunis.

Na zvočnem posnetku skrajneži poveličujejo napadalce in jih opisujejo kot viteze Islamske države.

Varnostne sile so sicer uspele identificirati enega od napadalcev. Za zdaj še niso uspeli odkriti kakršnih koli povezav med njim in militantnimi skupinami.

V povezavi z napadom so aretirali devet oseb, so sporočili iz tunizijskega predsedniškega urada. "Štiri osebe so bile neposredno povezane z napadom, pet drugih pa smo aretirali zaradi utemeljenega suma, da so pomagali pri napadu," je dejala Aida Klibi iz predsedniškega urada.

Predsednik vlade Habib Essid je sicer razkril identiteto dveh oseb, ki naj bi bili za napadi. Gre za Jasina Labidija in Saberja Hahnaua. Labidija so varnostne službe že poznale in spremljale, je za francoski radio RTL povedal Essid. Vendar pa po njegovih informacijah ni bil vpleten v noben dogodek ali organizacijo. Tako še vedno preiskujejo, s katero organizacijo so bili napadalci povezani.

Tunizijski predsednik Bedži Said Esebsi je medtem napovedal vojno terorizmu. "Demokracija bo zmagala," je dejal v televizijskem nagovoru. "Gre za odločilni trenutek za našo prihodnost," pa je povedal tunizijski premier Habib Essid. Število žrtev narašča, Sky news poroča že o 23 mrtvih, BBC pa poroča, da je več kot 40 ljudi ranjenih. Danes so v muzeju našli še tri osebe, ki so se tam skrivale čez noč, in sicer dva španska turista in enega Tunizijca.

Več tujih žrtev naj bi bilo potnikov z ladje Costa Fascinosa. Na ladji je tudi skupina Slovencev. Med žrtvami napada je tudi devet potnikov, ki so potovali na ladji za križarjenje MSC Splendida. Ob prihodu v Tunis je bilo na tej ladji več kot 3700 potnikov.

Nekatere žrtve že uspeli identificirati

13 ubitih tujcev so že uspeli identificirati, je sporočil minister za zdravje Said Aidi. Med mrtvimi so po njegovih besedah med drugim trije Japonci, dva Španca, Kolumbijec, Avstralec, Britanka, Belgijka, dva Francoza, Poljak in Italijan.

Posamezne države postopoma sporočajo uradne podatke o smrtnih žrtvah med svojimi državljani. Nazadnje sta Belgija in Velika Britanija potrdili smrt dveh turistk. Belgijsko zunanje ministrstvo je potrdilo, da je bila v napadu na muzej ubita belgijska turistka, britanski premier David Cameron pa je sporočil, da je med žrtvami tudi britanska državljanka.

Še pred tem je danes Italija potrdila smrt štirih Italijanov, Poljska pa dve smrtni žrtvi med svojimi državljani. Kolumbijske in španske oblasti so že v sredo potrdile podatke o ubitih med svojimi državljani.

Kaj se je zgodilo?

Napadalca, ki sta bila oblečena v vojaške uniforme in oborožena z avtomatskimi puškami, sta začela streljati na turiste, ki so se z avtobusom pripeljali do muzeja. Nato sta jih nagnala v notranjost muzeja.

Po nekaterih navedbah naj bi sicer želela napasti stavbo tunizijskega parlamenta, ki leži nasproti muzeja, a so jima tamkajšnji varnostniki to preprečili. Po strelskem obračunu sta nato zajela več kot sto turistov v muzeju.

Ko je policija večino zajetih turistov v muzeju uspela spraviti na varno, se je odločila za posredovanje. Pri tem sta bila ubita oba napadalca in en policist.

Številni Tunizijci so se včeraj v znak upora podali na ulice in protestirali proti terorizmu. Vladi očitajo, da nima prave strategije za boj proti terorizmu. Protestniki so mahali z zastavami in prižigali svečke za žrtve napada.

Napad naletel na številne ostre odzive

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je zatrdil, da EU in Tunizija ne bosta trepetali pred terorizmom, ne doma ne v tujini. Podobno se je odzvala tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini.

Tudi italijanski premier Matteo Renzi je obsodil napad in ponudil vso pomoč Tuniziji v boju proti terorizmu.

Tudi francoska predsednik Francois Hollande in premier Manuel Valls sta obsodila današnji teroristični napad. Hollande je izrazil solidarnost s Tunizijo in ji ponudil pomoč, so sporočili iz Elizejske palače. Napad je obsodil tudi ameriški državni sekretar John Kerry.

Po tunizijskem napadu so se za poostren nadzor nad najbolj obiskanimi muzeji odločili tudi v ZDA. Čez noč so namreč okrepili varnost v številnih priljubljenih muzejih, saj se bojijo, da bi lahko kdo posnemal podoben teroristični napad.

Po arabski pomladi se je okrepil islamski ekstremizem

V Tuniziji se je po arabski pomladi leta 2011, ki je odnesla dolgoletnega diktatorja Zina El Abidina Ben Alija, močno okrepil islamski ekstremizem. Več kot 3000 mladih Tunizijcev se je pridružilo džihadistom Islamske države pri njihovih bojih v Siriji in Iraku.

Novi predsednik je ob prihodu na položaj po prvih svobodnih volitvah decembra lani za svojo glavno prioriteto določil ravno boj proti terorizmu in krepitev varnosti v državi. In položaj se je v zadnjem času res začel umirjati. Zdelo se je, da je Tunizija edina država v regiji, ki ji je nekako uspel prehod v demokracijo brez večjih nasilnih pretresov kot v sosednji Libiji ali pa npr. Egiptu.

Znova so se v državo začeli vračati tudi turisti, ki so pred revolucijo predstavljali glaven vir zaslužka. Med bolj priljubljenimi znamenitostmi je tudi muzej Bardo, ki se ponaša z izjemno zbirko antičnih mozaikov in antičnih artefaktov iz obdobja Feničanov, Kartažanov, Rimljanov in kasnejših časov. Leta 2012 so ga tudi temeljito prenovili.

Pred revolucijo je ta muzej letno obiskalo več sto tisoč turistov. Po arabski pomladi pa je to število padlo na okoli 100.000 letno.