Predvsem v starih članicah pa se pojavljajo tudi določeni strahovi. To je mogoče sklepati iz izjav, ki so jih ob tem zgodovinskem dogodku visoki predstavniki držav članic in pristopnic ter predstavniki evropskih institucij dali v okviru današnjih praznovanj oziroma v pogovorih za današnje izdaje tujih medijev.
Nemški parlament je širitev EU obeležil na seji, na kateri je skorajšnji vstop desetih novink v unijo označil kot ponovno združitev Evrope. "Širitev pomeni izpolnitev zgodovinske misije in uresničitev sanj številnih generacij," je dejal nemški kancler Gerhard Schröder.
Predstavniki opozicijskih strank so 1. maj označili kot zgodovinski dan, vendar pa niso bili tako optimistični glede posledic širitve. Opozorili so predvsem na razlike, ki ločujejo države na področjih politike plač, davčne politike, pa tudi približevanja Turčije EU.
Tudi nemški predsednik Johannes Rau, ki se mudi na slovesnostih v Varšavi, je prepričan, da širitev pomeni konec delitve Evrope. "Vstop novink v EU ni milostno dejanje Zahodne Evrope. Je zgodovinska nujnost," je dejal v govoru v poljskem parlamentu, kjer je dodal tudi, da "brez Poljske Evropa ne bi bila Evropa" ter da se "za Nemčijo in Poljsko začenja novo sosedsko obdobje".
Nekoliko v prihodnost in navzven je bil v svojih besedah usmerjen tudi poljski predsednik Aleksander Kwasniewski, ko je danes ob zaključku evropskega gospodarskega vrha v Varšavi menil, da se nobena država, niti najmočnejša od vseh, ne more sama spopasti s svetovnimi izzivi. S temi besedami je ciljal predvsem na ZDA ter njeno navzočnost v Afganistanu in Iraku. "EU potrebuje ZDA, vendar vidimo tudi, kako zelo ZDA potrebujejo unijo," je dejal poljski predsednik.
"Uresničile so se moje življenjske sanje," je v pogovoru za poljski časnik Zycie Warszawy dejal nekdanji poljski predsednik Lech Walesa. Svojo celotno politično dejavnost je označil kot boj za to, da bi si Poljska povrnila vse, kar je izgubila v času komunizma. "Sedaj je moj boj končan," je bil zadovoljen.
Enakega mnenja je bil češki premier Vladimir Špidla, ki je v Pragi širitev označil kot "nepreklicen konec" nekoč od Sovjetske zveze zasedenega vzhodnega bloka. Češka bo po njegovih besedah z vstopom v EU dosegla cilj, ki si ga je zastavila leta 1968 z reformnim gibanjem, poimenovanim Praška pomlad. EU po njegovem uteleša "svobodo, enakost in bratstvo med narodi" ter povezanost demokracije in socialnega tržnega gospodarstva. "Pred ustanovitvijo EU v Evropi ni bilo lepo živeti," je še pristavil Špidla.
Slovaški premier Mikulaš Dzurinda je slovaškim državljanom v Bratislavi čestital za skorajšnji vstop v EU in se jim zahvalil za pomoč na poti približevanja. Dejal je, da je na predvečer vstopa v povezavo srečen, vesel in ponosen, da pa ga je tudi strah. "Veselje in sreča sta posledica dejstva, da se bo Slovaška trdno usidrala v varno in napredno okolje. Strahovi pa izhajajo iz vprašanja, ali bomo imeli dovolj energije, da bomo konkurenčni, da bomo ohranili svoje korenine ter jih razvijali," je pojasnil šef slovaške vlade.
"Končno smo premagali vso slabo srečo," je bil ob začetku praznovanj v Budimpešti prepričan tudi madžarski premier Peter Medgyessy. "Vključitev v EU bo pomenila preobrat v naši zgodovini. Še včeraj smo bili pred vrati Evrope. Danes smo vstopili vanjo," je dodal.
"Z veseljem vas sprejemamo v Evropski uniji. Dobrodošli, dobrodošle vaše družine, vaši prijatelji ter ljudje, ki jih predstavljate," je stotnijo študentov iz desetih pristopnic k EU, ki so se danes zbrali v Parizu na praznovanju širitve povezave, pozdravil francoski premier Jean-Pierre Raffarin. Prvi maj 2004 je zgodovinski trenutek, je še menil Raffarin ter izrazil navdušenje nad zidovi, ki ob tem padajo, ter nad "čudežem zgodovine", ki je omogočil končanje hladne vojne in razdeljenosti Evrope. "Širitev pomeni srečo," je bil še prepričan.
Portugalski premier Jose Manuel Durao Barroso, ki je spregovoril v portugalskem parlamentu, je bil mnenja, da bo "povečana in močnejša EU pomenila tudi pomembno priložnost za Portugalsko". "Prepričan sem, da bo razširjena unija Portugalski koristila," je dejal in pri tem spomnil predvsem na večji trg, ki bo spodbudil konkurenčnost domačega gospodarstva. "Na širitev velja gledati kot na pobudo, ki bo okrepila naš izvoz," je bil optimističen.
Nekoliko manj navdušen je bil avstrijski notranji minister Ernst Strasser, ki je po poročanju avstrijskega časnika Kurier izrazil strah, da naj bi sosednje države Avstrije tik pred vstopom v EU na avstrijsko ozemlje "izpustile" veliko število beguncev, saj naj bi obmejne oblasti v zadnjih dneh zabeležile močno povišanje števila beguncev na meji s Češko in Slovaško.
Tudi najvidnejši evropski uradniki so v zadnjih trenutkih pred širitvijo izrazili mnenja o pomembni vlogi vstopa novink v EU. Predsednik Evropske komisije Romano Prodi je bil v pogovoru za časnik Wall Street Journal Europe izjemno optimističen. "Končno bomo sposobni igrati pomembno vlogo v svetu," je bil prepričan Prodi, ki je dodal še, da imajo novinke zaradi "dobrih sistemov izobraževanja velik potencial biti dinamična sila Evrope".
"Prvi maj bo z jutrišnjim dnem dobil povsem nov pomen," je bil v pogovoru za avstrijsko radijsko postajo ORF prepričan evropski komisar za kmetijstvo Franz Fischler. Do sprememb pa bo po njegovem mnenju prišlo šele v prihodnjih mesecih in letih. Fischler je bil nekoliko kritičen tudi do prevelikega napihovanja problemov s strani sedanjih članic, predvsem na področju zaposlovanja in kriminala. Prepričan je namreč, da bo širitev tudi na ti dve področji prinesla izboljšave. "Lahko je samo bolje, slabše ne more biti," je še dodal Fischler.
