V avstralskem mestu Brisbane se je danes začel dvodnevni vrh skupine držav G20. Prvi dan je zaznamovala predvsem kriza v Ukrajini in srečanja ruskega predsednika Vladimirja Putina z več zahodnimi voditelji na to temo. Ker naj bi nanj izvajali pritisk zaradi dejanj Rusije v krizi, naj bi Putin celo razmišljal o predčasnem odhodu z vrha. Govora je bilo tudi o eboli in podnebnih spremembah.
Izdatne finančne injekcije za ebolo niso obljubili
Glede ebole so se voditelji G20 zavezali, da bodo storili vse, da bi zatrli smrtonosno epidemijo bolezni, ki pustoši po zahodu Afrike. A pri tem niso obljubili izdatne finančne pomoči. Skupno število mrtvih, ki so podlegli eboli, je medtem naraslo na 5177. Med najbolj prizadetimi državami še naprej ostajajo Liberija, Gvineja in Sierra Leone.
"Delili bomo svoje izkušnje uspešnega boja proti eboli s partnerji. Med drugim bomo promovirali varne pogoje za zdravstvene in humanitarne delavce ter njihovo usposabljanje," so sporočili voditelji.
Predsednik Svetovne banke Jim Yong Kim je ta teden sicer pozval k ustanovitvi milijardnega sklada za izredne izdatke, da bi tako zagotovili takojšnjo pomoč ob zdravstvenih grožnjah, kot je na primer ebola. A o tem na vrhu G20 ni bilo govora. Kim je kljub temu pozdravil zavezo voditeljev držav G20.
Obama se hvali z dogovorom s Kitajsko
Dogovor med ZDA in Kitajsko glede zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov dokazuje, da je globalen dogovor glede podnebnih sprememb mogoč, je pred začetkom vrha skupine G20 dejal predsednik ZDA Barack Obama. Obama se je namreč s kitajskim kolegom Xi Jinpingom v sredo v Pekingu dogovoril, da bodo ZDA do leta 2025 zmanjšale svoje izpuste za med 26 in 28 odstotki glede na leto 2005, Kitajska pa je pa napovedala, da bodo njeni izpusti vrhunec dosegli leta 2030.
Obama je danes napovedal tudi tri milijarde dolarjev vreden prispevek za podnebni sklad ZN in ga označil kot pomembno potezo njegove države pri boju proti globalnemu segrevanju. Sklad naj bi revnejšim državam pomagal pri izgradnji okolju prijazne industrije. Denar naj bi šel tudi za izgradnjo energetsko varčne infrastrukture in opozorilne sisteme pred podnebnimi katastrofami.
Francoska tiskovna agencija AFP medtem celo poroča, da bi voditelji 20 držav, ki predstavljajo dve tretjini svetovnega prebivalstva in tri četrtine svetovne trgovine, lahko v Brisbaneu presenetljivo dosegli pomemben napredek ravno na področju boja proti podnebnim spremembam.
Tako bi lahko predstavili pomembne spremembe na globalnem energetskem trgu in vzpostavili novo agencijo, ki bi bila branik pred tem, da bi se nafta in plin izkoriščala kot orožje za doseganje zunanjepolitičnih ciljev. Energetska varnost je ključna za doseganje ciljev skupine G20, predvsem doseganja gospodarske rasti v višini dveh odstotkov BDP v naslednjih dveh letih, navaja AFP, ki se sklicuje na poročilo, ki je pred voditelji skupine v Brisbaneu.
Putin se je srečal z zahodnimi kolegi
Ruski predsednik Vladimir Putin se je ob robu vrha G20 srečal z voditelji Velike Britanije, Francije in Italije, je sporočil njegov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov. Glavna tema so bili dvostranski odnosi v luči krize na vzhodu Ukrajine, kjer Zahod Rusiji očita vmešavanje.
Putin se je z britanskim premierjem Davidom Cameronom sestal za zaprtimi vrati, govorila pa sta o tem, kako izboljšati odnose med Rusijo in Zahodom, ki so zaradi ukrajinske krize na najnižji točki od konca hladne vojne. Cameron je sicer pred vrhom G20 Rusijo opozoril, da bi jo lahko doletele nove sankcije, če se ne bo zavezala rešitvi konflikta na vzhodu Ukrajine. Ob tem je ravnanje Rusije v Ukrajini označil za nesprejemljivo.
Na srečanju Putina s francoskim predsednikom Francoisom Hollandom pa sta se oba voditelja po trditvah Peskova strinjala, da zaradi razmer na vzhodu Ukrajine in sankcij Zahoda proti Rusiji dejansko trpijo vse strani. Po pisanju Itar Tassa pa predsednika nista razpravljala o predaji vojaške ladje razreda mistral, ki jo je Francija zgradila za Rusijo. Dostavo ladje je Francija ustavila zaradi skrbi o ruski vlogi v Ukrajini. Ladjo bi po prvotnih načrtih morali Rusiji izročiti v petek.
Putin se je sestal tudi z italijanskim premerom Matteom Renzijem, s katerim sta se prav tako pogovarjala predvsem o napetostih na vzhodu Ukrajine. Putin pa je na sestanku sprejel Renzijevo povabilo na svetovno razstavo Expo, ki bo prihodnje leto v Milanu.
Ruski predsednik naj bi se o robu vrha srečal še z Angelo Merkel, ki je že napovedala, da si od sestanka ne obeta veliko kar se tiče iskanja rešitve za krizo v Ukrajini. Po besedah Merklove EU razmišlja o novih sankcijah proti Rusiji, saj da "trenutna situacija ni zadovoljiva.''
Merklova v bar
No, Merkolova se je sicer najprej, še pred vsemi diplomatskimi opravili, odpravila v bar. Večina voditeljev skupine držav G20 se je po prihodu na vrh v avstralski Brisbane šla spočiti v svoje luksuzne hotele, nemška kanclerka pa se je v petek zvečer raje odpravila v bar. Pred napornimi pogovori se je šla sprostit in pri tem presenetila številne lokalne prebivalce.
Sproščeno je kramljala z obiskovalci barov in pozirala za številne fotografije, ki so že preplavile družbena omrežja. Njen priljuden pristop je navdušil pivce, ki so Merklovo pozdravljali z glasnimi vzkliki.
KOMENTARJI (189)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.