Voditelja Liste Pima Fortuyna je včeraj na parkirišču pred radijsko postajo v Hilversumu ustrelil 32-letni moški, ki ga je policija kmalu po dogodku aretirala. Napadalec je v Fortuyna izstrelil najmanj štiri strele in ga zadel v glavo, prsi in vrat. Zaradi hudih ran je Fortuyn kasneje umrl. Policija je sporočila, da vse kaže, da je osumljenec za umor politika deloval sam in da je orožje hranil doma. Glavni tožilec Theo Hofstee je dejal, da osumljeni za uboj ni razkril motivov napada in da ni znakov, da je bil v napad vključen še kdo.
Kot je pojasnil Hofstee, osumljenec, katerega identitete ni razkril, nima kriminalnega dosjeja, strelivo, ki so ga našli pri njem doma, pa ustreza kalibru nabojev, ki so jih našli na kraju, kjer je bil ubit politik. Hofstee je še dejal, da so v preiskavi osumljenčeve hiše našli material, ki dokazuje, da je bil osumljeni najverjetneje vključen v okoljevarstvene aktivnosti, vendar pa tega ne povezujejo z motivi za umor.
Preložitve volitev ne bo
Nizozemski premier Wim Kok pa je v televizijskem nagovoru po srečanju s predstavniki vseh strank dejal, da ne bi bilo smiselno, da spreminjajo prvotni datum volitev. Predstavniki Fortuynove stranke Lista Pima Fortuyna so se s Kokom sestali že dopoldan in se strinjali, da potek parlamentarnih volitev ostane nespremenjen.
Kasneje pa se je Kok sestal še s predstavniki drugih nizozemskih strank, vendar ni pojasnil, ali so se s to odločitvijo strinjale vse stranke. V spomin na umrlega politika so sejo zgornjega doma nizozemskega parlamenta danes začeli z minuto molka. Stranke so sicer takoj po atentatu včeraj zvečer prekinile predvolilno kampanjo. V Rotterdamu, kjer je Fortuyn užival veliko podporo, pa se je ponoči zbralo več kot 2500 Nizozemcev, ki so se vpisali v žalno knjigo.
Med sinočnjim zasedanjem vlade pa so privrženci stranke v središču Haaga organizirali demonstracije in se tudi spopadli s policijo. Več sto protestnikov je na demonstracijah proti "prvemu političnemu umoru na Nizozemskem" izražalo svoj bes tudi proti vladajočim strankam, ki "so Fortuynu nepravično očitale desničarsko skrajništvo". Policija se je demonstrantov, ki so metali kamenje in molotovke, lotila z vodnimi topovi. V spopadih je bilo več ljudi ranjenih.
Mešanica populističnega boja proti priseljevanju ter libertinstva
Fortuyn je bil profesor sociologije in kolumnist, na nizozemskem političnem prizorišču pa se je pojavil kot voditelj skrajno desničarskega gibanja Leefbaar Nederland (Nizozemska za življenje), ki je na lokalnih volitvah v Rotterdamu dobila 34 odstotkov glasov in zasedla 17 od 45 svetniških mest. Njihov program je bil mešanica populističnega boja proti priseljevanju ter libertinstva. Fortuyn je bil homoseksualec, ki svojih nagnjenj ni skrival.
Njegov politični uspeh se je po izključitvi iz stranke Leefbaar Nederland, zaradi preveč skrajnih stališč, še povečal. Fortuyn je priznaval, da je "nestrpen do nestrpnosti do liberalnosti", pri čemer je bil najbolj kritičen do islama: po njegovem mnenju so kristjani in Judi "šli skozi pralnico humanizma in razsvetljenstva", to pa se "z muslimani ni zgodilo". "Moderna zahodna družba poudarja osebno odgovornost, islamska pa še vedno vztraja pri kolektivni odgovornosti in družini," je dejal.
Iz tega je, vsaj po njegovem mnenju, izhajalo najbolj pomembno vprašanje: "Le zakaj bi morali nizozemski liberalizem razredčiti s fundamentalizmom in nestrpnostjo muslimanskih priseljencev?" Fortuynov recept je bil preprost: prepovedati priseljevanje ter finančno pomagati državam v razvoju, da bodo njihovi prebivalci ostali doma. Zato se je zavzemal za legalizacijo diskriminacije, oziroma črtanje 1. člena nizozemske ustave, ki prepoveduje diskriminacijo.
Politični analitiki so napovedovali, da bi lahko bila Leefbar Nederland - tokrat kot Lista Pima Fortuyna (Lijst Pim Fortuyn) - tudi na parlamentarnih volitvah, ki so razpisane za 15. maj, podobno uspešna kot v Rotterdamu: dosegli naj bi namreč vsaj 20 odstotkov glasov.
