Medtem ko se nizozemski časniki sprašujejo, ali je potrebno prestaviti volitve, načrtovane za 15. maja, pa se ostali evropski časniki ukvarjajo predvsem z nadaljnjo usodo nizozemske politike in politike v Evropi nasploh. Italijanska La Stampa meni, da je umor nizozemskega populističnega politika posledica dogodkov v Franciji, La Repubblica pa komentira Fortuynova politična stališča. Britanski The Times napoveduje, da bo Fortuyn postal mučenik, španski El Pais pa meni, da gre za veliko grožnjo nizozemskemu modelu. napoveduje veliko grožnjo nizozemskemu političnemu modelu mirnega in konsenzualnega političnega odločanja.
Volkskrant: Če bo premier Kok predlagal zakon, ki bo omogočil preložitev parlamentarnih volitev, se bodo Fortuynovi privrženci najverjetneje razjezili. V tem bodo videli poskus vladajočih strank, da zmanjšajo pričakovan volilni uspeh Liste Pima Fortuyna. Če bi vlada izbrala drugo možnost in datum volitev pustila nespremenjen, pa bi bil rezultat zagotovo omadeževan. Učinek šoka po Fortuynovi smrti bo nedvomno imel vpliv na volilce. Žalovanje in izkazovanje časti bi lahko bilo pomembnejše kot normalna politična prizadevanja. Zato bi bilo bolje volitve za nekaj časa preložiti.
Algemeen Dagblad: Človek kot Fortuyn si takšne usode vsekakor ni zaslužil. Vodil je ostro in po mnenju mnogih tudi sporno volilno kampanjo z jasnim ciljem postati premier. Število privržencev, ki jih je Fortuyn pridobil s svojimi stališči, se je povečalo, vendar se je pojavil tudi odpor proti njegovim predstavam. Politično debato je vodil na podlagi argumentov. Krogle iz pištole so vsemu temu naredile konec. Sedaj bo sledilo obdobje globokega razmišljanja. Volitve 15. maja bi bile v tem trenutku prezgodnje.
La Stampa: Morda ne obstaja nobena posledična povezava, da se je Francija more desnega ekstremizma rešila prav v trenutku, ko je v Hilversumu, vasi v osrednjem delu Nizozemske, atentator ubil Pima Fortuyna, nizozemskega Le Pena. V Evropi takšni obračuni visijo v zraku, tako kot tudi nasilje in izbruhi doslej prikritega sovraštva. Kar se je zgodilo v Franciji, je očitno imelo neposreden vpliv tudi zunaj francoskih meja. V Parizu in Amsterdamu so sedaj spredvideli, kaj se zgodi, če so politične institucije nedejavne in če razred političnih voditeljev misli le nase. Možje, kot sta Le Pen in Pim Fortuyn, so se pojavili iz nič in takšne avanture se končajo z nepredvidjivo nesrečo.
El Pais: Nizozemska politika od atentata ni več oaza miru in konsenza. Umor ne glede na motive storilcev pomeni veliko grožnjo nizozemskemu modelu. Državo, katere politika strankarskih paktov je delovala kot urni mehanizem, je potisnil v stanje šoka. Doslej so si moč razdelile tri velike stranke: Stranka delavcev na levi, liberalci na desni in krščanski demokrati v sredini. Ker te stranke večinoma niso presegle 25-odstotne podpore, bi Pim Fortuyn s pričakovano 15-odstotno podporo volilcev lahko postal razsodnik pri oblikovanju nove vlade ali voditelj opozicije.
La Repubblica: Pim Fortuyn ni bil niti Le Pen niti Haider. Ni bil antisemitist in ni bil Naci. Prav tako ni zasmehoval spomina na holokavst. Sovražil je muslimane, ker ti ne spoštujejo homoseksualcev, kot je bil on sam, in predvsem po tem, ko ga je imam neke mošeje v Rotterdamu primerjal s prašičem. Fortuyn je želel zapreti meje, ker je islamska vera grozila svobodi žensk, svobodnemu izražanju mnenja, strpnost do lahkih drog in evtanaziji, torej vsemu, kar je liberalni Nizozemski ljubo in drago.
Times: Umor le redko ubije idejo. Pim Fortuyn bo v očeh vseh, ki delijo skrb pred priseljevanjem v že tako prenaseljeno državo, postal mučenik. Fortuynova smrt pa bo v naslednjih devetih dneh v ospredje razprav na Nizozemskem postavila priseljevanje in nizozemsko idnetiteto. Njegovi morilci so ubili nizozemsko strpnost, sproščenost in civilizirano rezpravo. Obenem pa so vrgli senco na vso Evropo.
