Hrvaško tožilstvo je danes v sklepni besedi na sojenju nekdanjemu premierju Ivu Sanaderju v primerih Hypo in Ina-Mol zahtevalo 15 let zapora, kar je najvišja možno kazen. Sanaderja v teh primerih bremenijo vojnega dobičkarstva ter prejemanja nezakonite provizije in podkupnine. Sanader je v ponedeljek in torek zanikal vse navedbe v obtožnici.

Namestnica direktorja protikorupcijskega urada (Uskok) Tamara Laptoš je poudarila, da so med sojenjem nedvoumno dokazali, da je nekdanji premier zlorabil položaj in pooblastila ter prejel podkupnino. Zato je tožilstvo zanj zahtevalo 15 let zapora ter vrnitev nezakonito pridobljenega premoženja.
Laptoševa je nadaljevala, da je Sanader kot pomočnik hrvaškega zunanjega ministra storil kaznivo dejanja vojnega dobičkarstva, ker je v pogajanjih o posojilu za hrvaško diplomacijo med letoma 1994 in 1995 od banke Hypo Alpe Adria prejel pol milijona evrov provizije.
Kot je poudarila, je bil Sanader tudi glavni pogajalec s to banko z avstrijske Koroške, osebno pa se je okoristil v času vojne na Hrvaškem, ko je država težko prišla do tujih posojil, polovico letnega državnega proračuna pa je porabila za obrambo.
Da je Sanader mislil zgolj nase in zanemarjal nacionalne interese, je zatrdila tudi tožilka Vanja Marušić, ki je pojasnila zahteve tožilstva glede obtožb proti nekdanjemu premierju zaradi sprejetja desetih milijonov evrov v zameno za prepustitev upravljavskih pravic v hrvaški energetski družbi Ina madžarskemu partnerju Molu.
Marušićeva je povedala, da je Sanader osebno zahteval podkupnino od predsednika uprave Mola Zsolta Hernadija, nato pa prosil prijatelja Roberta Ježića, naj organizira nakazilo na račun Ježićevega švicarskega podjetja Xenoplast. Ježić je bil sicer ključna priča tožilstva in je med drugim povedal, da je bilo izplačilo podkupnine mišljeno v dveh obrokih. Drugi obrok naj bi nakazali na račun Sanaderjevega brata Flavia, ki živi v Švici.
Tožilstvo je kot neprepričljive in protislovne ocenilo trditve Sanaderja in njegove obrambe, da je denar na račun Xenoplasta nakazal ruski podjetnik Mihail Gucerijev zaradi Ježićevega lobiranja za projekt Družba Adria. Pojasnilo je tudi, zakaj ne držijo Sanaderjeve ocene, da ga je Ježić lažno obremenil, da bi se sam izognil zaporu.
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.