Nasini znanstveniki so prepričani, da bomo Vesoljce odkrili v naslednjih dveh desetletjih

Smo tik pred tem, da bomo odkrili Vesoljce, pravijo v Nasi. "Prepričani smo, da bomo v naslednjem desetletju dobili zelo dobre znake o obstoju življenja zunaj našega planeta, trdne dokaze pa bi lahko pridobili v naslednjih 20 do 30 letih," je dejala glavna znanstvenica Nase Ellen Stofan. Kot pravi, zdaj vemo, kje moramo iskati in kako, saj imamo pravo tehnologijo, le uporabiti jo moramo.

Tudi nekdanji astronavt John Grunsfeld iz Nasinega direktorata za znanstvene misije je optimističen, da bomo kmalu odkrili znake življenja tako v našem sončnem sistemu, kot tudi v drugih. "Menim, da smo eno generacijo stran, da odkrijemo življenje v našem sončnem sistemu, morda na kakšni luni ali Marsu, in prav tako eno generacijo stran od odkritja življenja na kakšnem planetu v bližnjem osončju," je dejal.

Za življenje je veliko 'potenciala'

Zadnje ugotovitve so pokazale, da je v našem sončnem sistemu in Mlečni cesti veliko primernih okolij, kjer bi lahko uspevalo življenje, kot ga poznamo na Zemlji, je pojasnil Grunsfeld. Denimo, pod ledenim površjem Jupiterjevih lun, Evrope in Ganimed, se pretakajo oceani. Podobno je na Saturnovem satelitu Enkeladu. Oceani so nekoč prekrivali večino površja Marsa, občasne temne proge, ki jih znanstveniki opazijo na njegovem površju, pa bi lahko povzročila tekoča slana voda.

Nasin rover Curiosity je na Marsu odkril tudi organske molekule, ki so vsebovale ogljik in dušik. To sta glavni sestavini, potrebni za razvoj življenja, ki je podoben tistemu na našem planetu.

S pomočjo Keplerjevega vesoljskega teleskopa so znanstveniki ugotovili, da skoraj vsaka zvezda na nebu ima ob sebi planete, mnogi od teh pa bi lahko bili poseljeni. Še več, gorati svetovi kot sta Zemlja in Mars so verjetno bolj pogosti v galaksiji kot pa plinasti velikani kot sta Saturn in Jupiter, pravijo znanstveniki.

Mlečna cesta je "namočena", pravi Paul Hertz, direktor Nasinega oddelka astrofizike. "V medzvezdnih oblakih, iz katerih nastajajo planetarni in zvezdnati sistemi, lahko vidimo vodo. Vodo najdemo tudi v delcih, iz katerih se bodo razvili planetarni sistemi."

Iščejo dokaze o življenju zunaj Zemlje

Nasini znanstveniki si močno prizadevajo, da bi našli dokaze o obstoju življenja na drugih planetih. Tako bo naslednji rover, ki ga nameravajo na Mars poslati leta 2020, iskal znake preteklega življenja in bo zbiral vzorce do možne vrnitve na Zemljo.

Prav tako namerava Nasa že čez dobrih 15 let na Mars poslati astronavte, ki bodo geologi, astrobiologi, kemiki in, ki bodo vedeli, kaj iščejo, pravi Stofan.

Nasa že čez 7 let načrtuje tudi odpravo na Evropo, Jupiterjevo luno. Odprava, ki bo stala okoli 2,1 milijardo dolarjev, pa naj bi pomagala ugotoviti, ali se pod ledenim površjem skrivajo kakšne življenjske oblike.

Leta 2018 pa bo agencija lansirala vesoljski teleskop James Webb, ki je vreden 8,8 milijard dolarjev in ki bo raziskoval atmosfere bližnjih planetov, ki so podobni Zemlji, tako da bo preverjal njihove pline in ugotavljal, ali so jih proizvedla kakšna živa bitja.