Na leto zavržemo za 1,2 milijona 40-tonskih tovornjakov elektronskih naprav

Univerza Združenih narodov (UNU) je izdala poročilo o kopičenju elektronskih odpadkov, v  katerem so opozorili, da potrošniki vsako leto odvržemo 42 milijonov ton električnih in elektronskih naprav. Ugotovili so, da količina tako imenovanih "e-odpadkov", ki se jih ustvari po vsem svetu, vsako leto zraste za 2 milijona ton. Leta 2018 bi naj odvrgli kar 50 megaton teh odpadkov letno.

Kljub tako ogromni količini teh odpadkov pa jih iz odlagališča v reciklažo in ponovno uporabo preusmerijo le 16 odstotkov. Preostanek odpadkov tako predstavlja "urbano jamo" materialov, ki bi jih lahko reciklirali. Po ugotovitvah UNU je ta "jama", torej količina odpadkov, ki jih letno odvržemo po vsem svetu, vredna več kot 34 milijard funtov.

Med odpadki za 9, 6 milijarde evrov zlata

Med milijoni različnih naprav, od mobilnih telefonov do hladilnikov, ki jih letno odvržemo, je 300 ton zlata, vrednega 9,6 milijarde evrov. Med odpadki je tudi 1000 ton srebra v vrednosti 550 milijonov evrov ter 16 megaton jekla, vrednega 8, 9 milijarde evrov.

Odpadki zastrupljajo ozračje in ljudi

V tej hitro rastoči gori odpadkov pa najdemo tudi skrb zbujajočo količino strupov. Med njimi je 4.400 ton kemikalij, ki škodujejo ozonu. V elektronskih napravah najdemo težke kovine, kot so živo srebro, kadmij in berilij. Te na odpadih pronicajo v tla in posledično v zaloge vode, pitje takšne vode pa pri ljudeh povzroča okvare ledvic in jeter ter škoduje mentalnemu razvoju.

"Po celem svetu e-odpadki tvorijo dragoceno urbano jamo – velik potencialni vir materialov, ki jih lahko recikliramo. Istočasno pa nevarna vsebina teh odpadkov predstavlja strupeno jamo, s katero moramo ravnati z izjemno previdnostjo. Velik delež teh odpadkov se ne zbira in se z njimi ne ravna na okolju prijazen način," je razložil rektor UNU David Malone.

Za 1,2 milijona 40 tonskih tovornjakov odpadkov

Raziskovalci so opozorili, da neustavljiv apetit po elektronskih napravah tako v razvitem svetu kot državah v razvoju ustvarja toliko odpadkov, da bi vsako leto z njimi lahko napolnili 1,2 milijona 40 tonskih tovornjakov. Takšna kolona tovornjakov bi se raztezala od New Yorka do Tokia in nazaj.

Rast prodaje tehnoloških naprav ter krajša življenjska doba tovrstnih pripomočkov sta ključna vzroka tega plaza "e-odpadkov". Ko pride na trg nov model naprave, potrošniki pogosto takoj zavržejo svoj starejši model, čeprav ta deluje še povsem brezhibno. Študija, ki jo je izvedel britanski Wrap, je pokazala, da je kar 23 odstotkov elektronskih naprav, ki so končale v smeteh, še vedno popolnoma delovalo, ali pa so potrebovale le minimalno popravilo.

Največ je gospodinjskih aparatov

Raziskava UNU je pokazala tudi, da večji del e-odpadkov predstavljajo manjši in večji gospodinjski aparati ter pisarniška oprema, in ne mobilni telefoni ali računalniki. Med njimi je 12, 8 megaton manjših gospodinjskih aparatov, kot so mikrovalovne pečice in opekači in 18, 8 megaton bele tehnike, kot so hladilniki, pralni stroji, sušilci in druge velike naprave.

Rešitev je v reciklaži

Po mnenju raziskovalcev države EU zamujajo priložnost, da bi to neustavljivo željo prebivalcev po novih potrošniških dobrinah izkoristili za zagon uspešne industrije recikliranja. "Rešitev ni v tem, da ustavimo potrošnjo, in tako zmanjšamo količino odpadkov, ki jo ta ustvarja. Rešitev je v tem, da bi morali te odpadke pravilno zbirati in reciklirati. To bi prineslo tudi nova delovna mesta. Črpati bi morali iz virov, ki jih zdaj preprosto zavržemo," je povedal raziskovalec Federico Magalin.