reciklaža

Eko krog začel zbirati podpise za kavcijski sistem: 'Dovolj je pogovorov'

Z zbiranjem podpisov bo Eko krog zahteval, naj se ustrezni predpisi sprejmejo še letos, kavcijski sistem pa da začne delovati januarja 2026. "Dve leti pogovorov in analiz o vzpostavitvi kavcijskega sistema za embalažo pijač v Sloveniji je dovolj," pravijo ter dodajajo, da so ga podprle vse politične stranke prejšnje vlade, proizvajalci pijač in nekateri trgovci, več nevladnih organizacij ter tudi velika večina Slovencev. Ob tem poudarjajo, da bi kavcijski sistem bistveno zmanjšal smetenje, pospešil ponovno uporabo in recikliranje ter ob tem zmanjšal tudi rabo naravnih virov in energije.

Vojaki hitijo z montažnim mostom čez Mežo, v Tabu zahtevajo cesto

Poleg mostu, ki ga je čez Mežo na Prevaljah postavil lokalni podjetnik, bregove med naselji povezuje tudi Slovenska vojska. V Mežico so prepeljali prvi montažni most, ki ga zdaj postavljajo s pomočjo nemškega transportnega helikopterja za težke tovore. Tudi v podjetju Tab Mežica, ki je v ujmi utrpelo nekajmilijonsko, če ne desetmilijonsko škodo, od vlade zahtevajo vzpostavitev ceste. Situacijo ocenjujejo kot zelo resno, kritično, škoda v okoljsko občutljivi proizvodnji pa po oceni podjetja večjega vpliva na okolje ni imela.

'Sile, ki ne dosežejo praga za vstop v DZ, se morajo povezati v skupne stranke'

Vlada Roberta Goloba je z višanjem davkov, centralizacijo in novimi birokratskimi ovirami državo pahnila na pot razkroja in ne napredka. To je bila le ena od puščic, ki jo je proti aktualni vladi sprožil Janez Janša na akademiji SDS v Mariboru. V SDS so zato prepričani, da morajo svoje sile na politični desnici okrepiti. Podpisali so že sporazum o priključitvi Nove slovenske ljudske stranke, pravijo pa, da je na političnem prizorišču še kar nekaj njim sorodnih strank. Koga bi še utegnili privabiti pod svoje okrilje?

Coca-Cola HBC Slovenija zagotavlja 100-odstotno reciklabilnost embalaže za pijače

Podjetje v prvem trajnostnem poročilu izkazuje pozitiven družbeno-ekonomski prispevek

Prav posebna reciklaža: novoletna drevesca gredo v slast kozam

Kam z odsluženimi božično-novoletnimi drevesi? Da gredo v prav posebno slast kozam in da bodo prav zaradi njih zbrali na tisoče evrov, si skupina otrok iz dobrodelne organizacije ni predstavljala, ko je začela po domovih zbirati na pol posušena drevesa v zameno za donacije. Ko so namreč drevesa pripeljali na kmetijo, kjer imajo tudi koze, so se živali kar pognale proti iglavcem in otrokom kar same dale vedeti, da jih obožujejo. In tako je akcija zbiranja odsluženih dreves postala njihova najdonosnejša doslej. Poleg tega pa so združili dobrodelnost z ekološkim osveščanjem in skrbjo za živali.

Okna: zanimiva dejstva

Zaradi drage reciklaže električni skiroji pogosto končajo v naravi

Mobilnost prihodnosti, zelena energija, ekološki, Zemlji prijazni – to so superlativi, ki jih proizvajalci in uporabniki najraje uporabljajo za električne skiroje. Pa je vse to res? Vse več mest po svetu, v katerih je pločnike zavzelo to novodobno in lahko dostopno prevozno sredstvo, se namreč sooča tudi z manj privlačno platjo električnih skirojev. Zaradi drage reciklaže pogosto končajo v naravi, kjer lahko postanejo za okolje in za človeka celo strupeni. To so izkusili tudi v nemškem Kölnu, kjer so v reki Ren odkrili kar 500 odvrženih električnih skirojev.

Napake pri ločevanju odpadkov: ste vedeli, da plastika ne sodi v embalažo?

Kljub temu da odpadke ločujemo že kar nekaj časa, je med nami še vedno veliko takih, ki očitno ne vedo, v kateri zabojnik odvreči določene odpadke. Mariborsko komunalno podjetje Snaga je zato ponovno pregledovalo vsebino zabojnikov, tokrat med blokovskim naseljem na Pobrežju. Lotili so se rumenih, tistih, v katere sodi odpadna embalaža. Med njimi pa našli kup stvari, ki tam nimajo kaj početi. In kaj sledi? Najprej opozorilo, pravijo, če to ne zaleže, pa nas lahko za nepravilno odložene smeti doleti tudi do 300 evrov kazni.

Đukanovićev kabinet: V obupanem poskusu povečanja naklade reciklirajo laži

12 let po tem, ko je v Zagrebu odjeknila močna eksplozija, ki je ubila urednika tednika Nacional Iva Pukanića in njegovega sodelavca Nika Franjića, še vedno ni znano, kdo stoji za tem. Medtem ko novinarji Nacionala trdijo, da imajo posnetek iz zapora, ki nakazuje, da je atentat naročil črnogorski predsednik Milo Đukanović, iz njegovega kabineta odgovarjajo, da gre za recikliranje starih laži in obupan poskus povečanja naklade časnika.

'Preobrazba' kapitalizma: namesto delničarjev v središču skupnost?

Z vstopom v leto 2020 se svetovno gospodarstvo nahaja na razpotju. Razlike med sloji se povečujejo, svet se spopada z nevarnostjo grozečih podnebnih sprememb, distopični strah pred eksponentnim tehnološkim napredkom ne pojenja, trgovinske napetosti med velesilami ne kažejo znakov popuščanja, svetovno gospodarstvo pa beleži šibkejšo rast. Zato ni nič čudnega, da se pojavljajo vprašanja, kako rešiti in popraviti obstoječi družbeno-ekonomski red in kje se v vsej tej dinamiki veliki premikov nahaja 'mali človek'?

Kje končajo vaša oblačila?

Za izdelavo ene majice je potrebnih približno 2200 litrov vode. Tekstilna industrija je druga največja onesnaževalka na svetu, takoj za naftno industrijo. Odgovorna je za 20 odstotkov odpadnih voda in 10 odstotkov izpustov toplogrednih plinov, opozarjajo okoljevarstveniki.

Plastične zamaške v dobrodelne namene lahko odslej odnesete na Dinos

Družba za ravnanje z odpadno embalažo Dinos je pričela z akcijo zbiranja plastičnih pokrovčkov. Zbiranje poteka na 18 lokacijah po vsej Sloveniji, v sodelovanju z vzgojno-varstvenimi organizacijami, izobraževalnimi zavodi, društvi in nevladnimi organizacijami. Zbrana sredstva bodo šla v dobrodelne namene.

SI-CERT: V informacijski varnosti nikoli ne moremo govoriti o 100-odstotni zaščiti

Slovenski nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost se z izsiljevalskimi kripto virusi srečuje vse od leta 2012. Velik del obravnavanih primerov je pokazal, da napadalci aktivnosti izvajajo med vikendi, saj je takrat manjša možnost, da bi bili pri tem zaznani. Višina odkupnine lahko v posameznih primerih tudi preseže 100.000 evrov. Kako pa se lahko zaščitimo?

'Če bom odnehal, sem te ljudi na nek način pustil na cedilu'

Ptujski dobrotnik Ignac Habjanič je v zadnjih osmih letih zbral več kot 50 ton plastičnih zamaškov in tako za pomoči potrebne namenil najmanj 13.000 evrov. A čeprav ga je novica o tem, da koroško podjetje zamaškov ne bo več odkupovalo, kar nekoliko pretresla, 'gospod Zamašek' – kot mu pravijo domačini – ne bo vrgel puške v koruzo.

Konec zbiranja zamaškov v dobrodelne namene

V prihodnosti zbiranja zamaškov v dobrodelne namene ne bo več – podjetje MPI Reciklaža iz Črne na Koroškem je že marca prenehalo z odkupovanjem. Razlog naj bi se skrival v spremembi tehnologije predelav plastičnih izdelkov, čeprav naj bi večje količine sprejemali vsaj še do konca julija.

Šarčeva vlada na prvi seji imenovala državne sekretarje in pet podpredsednikov vlade

Državni zbor je s 45 glasovi za in 34 proti potrdil ministrsko ekipo nove vlade, ki jo bo vodil prvak LMŠ Marjan Šarec. 13. vlado vodi najmlajši premier v zgodovini Slovenije, sestavljajo pa jo LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS. Nova vlada se je po primopredaji premierjev že sestala na prvi seji vlade.

Slovenija reciklira: lani v predelavo skoraj 58 odstotkov komunalnih odpadkov

Slovenija je lani reciklirala skoraj 58 odstotkov komunalnih odpadkov, je sporočil državni statistični urad. To je 35 odstotnih točk več kot v letu 2010, največ komunalnih odpadkov pa je nastalo v obalno-kraški regiji. V Sloveniji je sicer lani nastalo skoraj 5,5 milijona ton odpadkov.

V slovenskih gospodinjstvih nastane desetina vseh odpadkov

Statistični urad je objavil, kakšno je stanje na področju zmanjševanja, ponovne uporabe in reciklaže odpadkov. Med drugim ugotavlja, da smo Slovenci v lanskem letu prozvedli skoraj 5,5 milijona ton odpadkov. Stopnja reciklaže komunalnih odpadkov pa je v Sloveniji višja od povprečja v celotni EU.

Kako enostavno je 'smetem' vdihniti novo življenje?

Začenja se evropski teden zmanjševanja odpadkov. Posvečen je ponovni uporabi, cilj pobude pa je pokazati, kako enostavno je vdahniti novo življenje stvarem, za katere menimo, da so postale neuporabne, in najti vrednost tudi v starih stvareh.

'Groza me je, da bi se dvakrat pojavila v istih oblačilih'

Kako polna je pa vaša omara? Globalna oblačilna industrija je od leta 2000 do leta 2014 podvojila svojo proizvodnjo, med trendi prevladuje "hitra moda", ki zapoveduje kupovanje novih in novih kosov oblačil, ponavljanje videza pa med tistimi, ki zapovedujejo trende, velja za "modni zločin".

To pa je uspeh! Na eni od šol količino zavržene hrane zmanjšali za 90 odstotkov

V projektu za manj zavržene hrane je letos sodelovalo skoraj 6000 učencev in 240 učiteljev. Projekt je bil zelo uspešen, saj so učenci prve triade ene od osnovnih šol po treh tednih meritev količino zavržene hrane zmanjšali za kar 90 odstotkov.

Apple namerava uporabljati le še reciklirane surovine: 'Zveni noro, a delamo na tem'

Apple namerava vzpostaviti dobaviteljsko verigo, ki mu bo omogočala proizvodnjo izdelkov le iz obnovljivih virov surovin ali iz recikliranih materialov. Kovine, kot so aluminij, baker, cink in volfram, želijo v svojih izdelkih uporabljati le še v reciklirani obliki. So prvo tehnološko podjetje, ki je javno napovedalo takšen cilj.

VIDEO in FOTO: Kako iz embalaže za mleko dobimo robčke? Poskusili smo tudi sami, v resnici je dokaj enostavno

Delež recikliranja odpadne embalaže Tetra Pak v Sloveniji v zadnjih letih precej narašča, v Eko iniciativi pa upajo, da bo prvi projekt krožnega gospodarstva prinesel še dodaten zagon. Na zelo konkreten način so nam pokazali, kako iz embalaže nastanejo robčki.

Bodimo del rešitve, ne problema! Kako zmanjšati svoj ogljični odtis?

Nenehno poslušamo o podnebnih spremembah in učinkih toplogrednih plinov na naš planet - od vremenskih ujm do pomanjkanja hrane in vode. Dejavnikov, ki vplivajo na te spremembe, je veliko in težko si je predstavljati, da človek kot posameznik lahko kaj naredi proti temu. A v slogi je moč. In z nekaj spremembami življenjskega stila lahko naredimo veliko ...

Slovenija je polna smeti: 'Vidijo se že iz vesolja!'

Ko embalažo odvržete v smetnjak, ta ne konča na smetišču, ampak se predela. Tako bi vsaj moralo biti. A so težave. Družbe za ravnanje z odpadno embalažo namreč embalaže ne prevzemajo, zato so skladišča komunalnih podjetij polna, opozarjajo na Zbornici komunalnega gospodarstva. Grozijo tudi s protestom pred vlado.

Slovenija tretja v Evropi po recikliranju

Le Avstrija in Nemčija sta prehiteli Slovenijo v boju za največ recikliranih odpadkov. Prva na lestvici reciklira kar 66,1 odstotka smeti, naša severna soseda 56 odstotkov, Slovenija pa 54,1 odstotka. EU je sicer za vse svoje članice postavila cilj, da do leta 2020 stopnjo reciklaže zvišajo nad 50 odstotkov, a je ta cilj doseglo le šest članic.

Smeti ne nastanejo kar same od sebe. In odpadki niso nujno nekaj umazanega, ampak uporabna surovina

Sodelavci mi v šali pravijo "smetarska inšpektorica". In priznam, avtomatično pogledam proti košu, ko nekdo vanj kaj vrže, in ja, zmoti me, ko vidim koga, da plastenko odvrže v koš za ostale odpadke. Ali ko se bananin olupek znajde v splošnih odpadkih, ker "je koš z biološkimi odpadki predaleč". Še bolj me razjezijo izgovori v smislu: "Zakaj bi sploh ločevali, saj na koncu itak vse konča v istem košu." ali "Saj ločevanje ne bo ničesar spremenilo."

Slovenski znanstveniki spet presenetili: odkrili nov način raztapljanja, ki pomeni velik korak k zelenemu recikliranju

Skupina raziskovalcev pod vodstvom Nejca Hodnika s Kemijskega inštituta je odkrila nov način za raztapljanje platine. Njihov proces je za okolje bistveno manj škodljiv in bi lahko v prihodnosti ogromno pripomogel k ohranjanju okolja.

Tako iz odpadkov nastaja denar

Do leta 2050 bo na našem planetu živelo približno 10 milijard ljudi. Na leto bomo zrasli za eno dodatno Nemčijo, v dobrih 9 dneh za dodatno Slovenijo. Do takrat bo tretjina prebivalstva iz revščine napredovala v srednji razred in trošili bomo še več.

VIDEO: Do leta 2050 bo v morju več plastike kot rib

Vsako minuto v morje in oceane odvržemo za en tovornjak plastike. Če ne bomo ničesar spremenili, bomo do leta 2050 v morje odvrgli štirikrat več. Plastike bo tako v morju več kot rib, opozarja najnovejše poročilo o odpadni plastiki. Trenutno se namreč reciklira zgolj majhen del vse plastike. Avstralska deskarja pa sta izumila rešitev za čiščenje oceanov.