Irak:
Iraški veleposlaniki pri ZN Mohamed Alduri pa je davi izjavil, da pomeni vojna, ki so jo proti njegovi državi začele ZDA in Velika Britanija, kršitev mednarodnega prava in da bo zato uradno protestiral pri Varnostnem svetu ZN.
Rusija:
Ruski predsednik Vladimir Putin je dejal, da ameriška vojaška akcija v Iraku ni upravičena, in zahteval takojšno zaustavitev ameriških sovražnosti. Po njegovih besedah pomeni napad veliko politično napako. Premier Mihail Kasjanov je v prvih odzivih na ameriške napade dejal, da ruske oblasti obžalujejo, da se iraška kriza rešuje po vojaški poti brez odločitve Varnostnega sveta Združenih narodov." Dodal je še, da je Rusija storila vse, da bi spor rešili v okviru mednarodnega sistema kolektivne varnosti.
Nemčija:
Nemška vlada je davi izrazila veliko zaskrbljenost in zaprepadenost zaradi začetka vojne proti Iraku. V uradnem sporočilu je nemška vlada spomnila, da si je s Francijo, Rusijo in drugimi partnericami zelo prizadevala za mirno razorožitev Iraka in za preprečitev vojne. Po mnenju Berlina je zdaj potrebno storiti vse, da bi preprečili humantirano katastrofo med iraškim ljudstvom. Nemška vlada je tudi izrazila upanje, da se bodo boji čim prej končali, računa pa tudi, da bodo strani, vpletene v vojno, storile vse, da bi se izognile žrtvam med civilnim prebivalstvom, kar pomeni predvsem odpovedati se uporabi orožja za množično uničevanje.
Turčija:
Turški predsednik Ahmed Necdet Sezer je dejal, da nasprotuje ameriškemu enostranskemu napadu na Irak. Ob tem je poudaril, da vztraja pri stališču, da do vojaškega posredovanja v Iraku ne bi smelo priti brez odobritve Varnostnega sveta ZN. Turški predsednik je nasprotovanje vojni v Iraku poudaril le nekaj ur pred pričakovanim glasovanjem turškega parlamenta o odprtju turškega zračnega prostora za ameriška vojaška letala.
Francija:
Francoski predsednik Jacques Chirac je nekaj ur po ameriškem napadu na Irak v televizijskem nagovoru državljanom ocenil, da bo imel konflikt, ki so ga sprožile ZDA in Velika Britanija v Iraku, ne glede na trajanje, hude posledice za prihodnost. "Francija obžaluje to operacijo proti Iraku brez odobritve Združenih narodov in izraža upanje, da bodo vojaške akcije čim hitreje končane in čim manj smrtonosne," je dejal Chirac. Chirac je v nagovoru po francoski televiziji še dejal, da se bodo morale Francija skupaj z zaveznicami in celotno mednarodno skupnostjo "ponovno najti", da bi dosegle mir tako v Iraku kot drugod.
Poleg tega se je Chirac o začetku vojne v Iraku danes po telefonu pogovarjal z nemškim kanclerjem Gerhardom Schröderjem. Oba voditelja sta se pogovarjala o nadaljnjem usklajevanju glede iraške krize in poudarila vlogo Varnostnega sveta ZN v reševanju mednarodnih sporov.
Francija je izrazila željo, da bi se konflikt, ki se je ravnokar začel, čim prej končal, je nekaj ur po prvih napadih na Irak izjavil tiskovni predstavnik francoskega zunanjega ministrstva.
Japonska:
Japonska podpira napad ZDA na Irak, pa je danes izjavil japonski premier Džuničiro Koizumi. "Razumem začetek uporabe sile s strani ZDA in ga podpiram," je na novinarski konferenci, uro potem, ko je ameriški predsednik napovedal začetek vojne proti Iraku, dejal Koizumi.
Južna Koreja:
Južnokorejski predsednik Roh Moo-Hyun je izrazil podporo svoje vlade vojni proti Iraku, čeprav Južna Koreja v njej vojaško ne bo sodelovala. "Južnokorejska vlada se je odločila podpreti mednarodna stališča in stališča ZDA. Menim, da je bilo to neizogibno za uničenje orožja za množično uničvanje," je po kriznem zasedanju vlade dejal južnokorejski predsednik. Seul naj bi po vojni v Irak poslal enote, ki bi pomagale pri obnovi države in reševanju begunske krize.
Malezija:
Napad na Irak je že obsodila tudi Malezija, ki trenutno tudi predseduje Gibanju neuvrščenih. "Obsojamo napad na Irak brez avtorizacije," je dejal tiskovni predstavnik predsednika prehodne malezijske vlade Abdulaha Ahmada Radawija. Slednji naj bi kasneje tudi nagovoril ljudstvo. Namestnik malezijskega ministra za informiranje Zajnudin Maidina pa je ostro kritiziral vojno in ZDA. "Jasno je, da ZN ne obstajajo več," je dodal.
Italija:
Davi se je začelo zasedanje krizne enote italijanske vlade, ki ga neposredno spremlja večina italijanskih televizij. V krizni enoti, ki jo je oblikovala vlada, so strokovnjaki ministrstva za obrambo, notranjih in zunanjih zadev, vodi pa jo general Leonardo Tricarin, vojaški svetovalec premiera Silvia Berlusconija. Njena naloga je oceniti razmere od začetka operacij v Iraku.
Vatikan:
Papež Janez Pavel II. je sicer pred tedni iz Vatikana k Bushu poslal posebnega odposlanca kardinala Pia Laghija, da bi zadnji trenutek skušal preprečiti vojno v Iraku. Danes pa je papež jutranjo mašo posvetil iraškemu ljudstvu.
Španija:
Tudi španski premier Jose Maria Aznar je za 9.30 po srednjeevropskem času sklical zasedanje kriznega kabineta, na katerem naj bi analizirali razmere od začetka iraškega posredovanja v Iraku. Aznar se je pred začetkom bombardiranja po telefonu pogovarjal z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem in britanskem premierom Tonyjem Blairom, nato pa je o napadih obvestil kralja Juana Carlosa in vodjo opozicije Joseja Luisa Rodrigueza Zapatera.
Belgija:
Belgijski premier Guy Verhofstadt je obžaloval začetek ameriških operacij v Iraku in obsodil "odpoved mednarodnemu pravnemu redu".
Nova Zelandija:
Novozelandska premierka Helen Clark je zaradi vojne v Iraku izrazila globoko obžalovanje in obljubila pomoč Iračanom po koncu spopadov. Kmalu po novici o začetku napadov, je Clarkova še dejala, da bo njena vlada še naprej izražala nestrinjanje "z vojno, za katero v tem trenutku ni potrebe." Clarkova je še povedala, da je podpirala diplomatsko rešitev spora.
Iran:
Iran, druga država, ki se je znašla na osi zla, je davi obsodila vojno, ki so jo začele ZDA in jo označila za "neupravičeno in nelegitimno". Iranski zunanji minister Kamal Harazi je v uradnem sporočilu sicer poudaril nevtralnost Irana. "Islamska republika ne bo intervenirala, v korist niti enih niti drugih," je dodal.
Avstralija:
Avstralsko protivojno gibanje je danes pozvalo k začetku množičnih demonstracij proti začetku vojne v Iraku, v kateri sodeluje tudi Avstralija. Protesti so predvideni v Sydneyu in drugih mestih, kot tudi pred ameriškim veleposlaništvom v Canberri.
ZDA:
V Los Angelesu pa je policija še pred začetkom napada na Irak aretirala 34 oseb, ki so protestirale proti takrat še morebitni vojni. Policija je nekatere izmed kakih 500 protestnikov pretepla s pendreki.
Švedska:
Švedski premier Goeran Persson je izrazil obžalovanje zaradi začetka vojnih operacij v Iraku in jih označil za kršitev mednarodnega prava, ki ogrožajo življenja na tisočev ljudi. Pri tem je ZDA pozval, naj se vrnejo pred Varnostni svet ZN.
Pakistan:
Pakistan, zaveznik ZDA v boju proti terorizmu, je izrazil obžalovanje zaradi vojaških operacij v Iraku, je sporočil pakistanski minister za informiranje Šejk Rašid. "Obžalujemo, da vojne ni bilo mogoče zaustaviti," je poudaril in dodal, da je Pakistan storil vse, da bi se izognili vojni. "Nadaljevali bomo diplomatska prizadevanja, da bi čim prej našli izhod iz vojne," je še povedal.
Indija:
Indijski premier Atal Behari Vajpayee je po začetku napadov na Irak sklical nujno sejo vlade, so sporočili uradni viri. Indijska vlada se sicer še ni odzvala na dogodek, je pa Indija v preteklosti večkrat izrazila nasprotovanje vojni.
Pozivi k džihadu:
Spletna stran neke skrajne islamske skupine pa je danes objavila sporočilo, ki naj bi ga podal vodja talibanov mula Mohamed Omar in ki Iračane poziva k sveti vojni. Mula Omar Iračane v sporočilu poziva k džihadu, "ne zaradi obrambo stranke Baas ali režima Sadama Huseina, temveč za to, da bi širili božjo besedo po svetu."
Kitajska:
Kitajska je ZDA obsodila kršitve mednarodnega prava in jih pozvala, naj končajo vojno v Iraku. Kot je dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva, Kitajska vse vpletene države poziva, naj ustavijo vojaške dejavnosti. Dodal je tudi, da vojaška akcija krši ustanovno listino Združenih narodov.
Evropska unija:
Grško predsedstvo Evropske unije je izrazilo obžalovanje, da iraške krize ni bilo moč rešiti po mirni poti, kar je vodilo v začetek vojne oziroma ameriško-britanskega posredovanja v državi. "Začetek vojne za nas pomeni zelo žalosten trenutek, poln razočaranja. Do konca smo si prizadevali za mirno rešitev krize, kar pa nam ni uspelo," je na izrednem zasedanju Evropskega parlamenta o iraški krizi danes v Bruslju dejal grški zunanji minister George Papandreu.
Slovaška:
Po besedah slovaškega predsednika Schusterja ne gre za vojaško operacijo proti Arabcem, muslimanom ali proti islamu. Gre namreč za vojno proti iraškemu režimu, namen tega pa je razorožiti in osvoboditi iraško ljudstvo neznosne tiranije, ki jo predstavlja iraški režim.
Češka:
Češka vlada ocenjuje, da je ameriška vojaška operacija skrajno sredstvo, ki bo pripomoglo k izvajanju resolucij VS ZN, je sporočila tiskovna predstavnica češke vlade Anna Starkova in dodala, da je češki premier Vladimir Špidla dejal, da Sadam Husein v 12 letih ni izpolnil zahtev mednarodne skupnosti.
Poljska:
Poljski obrambni minister Szmajdzinski je še dejal, da se je zgodilo to, kar je bilo za pričakovati, vendar pa tudi to, kar so vse države, vključno z ZDA, poskušale preprečiti. Predsednik poljskega parlamenta Marek Borowski pa je za poljski radio danes poudaril, da so imele ZDA pravico pričakovati od svojih zaveznic, da v tem boju ne bodo ostale same. Poljska sicer pomaga Američanom z okoli 200 vojaškimi specialci
Bolgarija:
Bolgarski zunanji minister Solomon Pasi pa je ocenil, da je iraški predsednik Sadam Husein mednarodno skupnost prisilil k zatekanju k sili. "Močno obžalujem, da prizadevanja svetovne diplomacije niso uspela. Tako se bo moral VS ZN sedaj osredotočiti na humanitarno krizo in prevzeti odgovornost za povojno ureditev Iraka," je dodal Passi.
Madžarska:
Madžarski zunaji minister Laszlo Kovacs pa je dejal, da si je Madžarska od vsega začetka prizadevala za mirno, politično rešitev iraške krize, zato sedaj obžaluje, da trmast upor Sadama Huseina ni dopustil nobene druge možnosti kot uporabo vojaške sile za razorožitev Iraka.
Hrvaška:
Tudi Hrvaška je izrazila obžalovanje neuspeha diplomatskih prizadevanj, s katerimi se bi bilo mogoče izogniti vojni v Iraku. Obenem Hrvaška izraža razočaranje zaradi neenotnosti v VS ZN, je pojasnil hrvaški zunanji minister Tonino Picula.
