Hkrati je poudaril, da Slovenija s svojimi oboroženimi silami ne sodeluje in ne bo sodelovala v vojni. Napovedal je tudi posebne ukrepe vlade v zvezi s humanitarno pomočjo iraškemu civilnemu prebivalstvu.
Glede transporta orožja čez slovensko ozemlje je premier Rop dejal, da pogoji za odločitev slovenske vlade glede ameriške prošnje niso izpolnjeni, zato Slovenija ne bo odločala o tem vprašanju. Slovenija je, kot je večkrat ponovil, svojo odločitev v zvezi z ameriško prošnjo ves čas pogojevala s tem, da bi napad na Irak odobril VS ZN. Poudaril je še, da ZDA niso vložile novih prošenj za prevoz orožja čez slovensko ozemlje.
Vlada ocenjuje, da se varnostne razmere v Sloveniji niso poslabšale in so relativno dobre, je pa po besedah premiera potrebno storiti vse, da bi minimizirali morebitna tveganja, ki bi lahko izšla iz nastalih razmer. Ob tem je omenil okrepitev varnosti na mejah, poostreno varovanje nekaterih objektov ter posvetitev posebne pozornosti morebitnim beguncem.
Rop je pred nedeljskim referendumom o vstopu Slovenije v zvezo Nato tudi ponovil, da severnoatlantsko zavezništvo ni vključeno v vojaški spopad in da ga ne gre enačiti z ZDA, saj so v njem tudi nasprotnice vojne, kot sta Francija in Nemčija. Dejal je, da se Slovenija želi vključiti v zvezo Nato zaradi ohranjanja miru in večje varnosti v državi.
Glede vpliva vojne na referendum je Rop izrazil upanje, da napad na Irak ne bo neposredno vplival na odločitev slovenskih volivcev, saj je bila, kot je dejal, možnost, da bo prišlo do vojne, znana že nekaj časa.
Premier je še izrazil upanje, da bo mednarodna skupnost - izpostavil je ZN in Varnostni svet - čimprej spet dosegla enotnost v nadaljnjem reševanju iraške krize in aktivno delovala za čimprejšnjo rešitev nastalih razmer.
Napad obžalujeta tudi Drnovšek in Pahor
Predsednik DZ Borut Pahor je izrekel obžalovanje, da je v Iraku prišlo do uporabe sile v trenutku, ko se je še zdelo, da obstaja prostor za mirno rešitev tega vprašanja. "Zastavilo se je vprašanje, ali bi razorožitev lahko dosegli po mirni poti. Osebno verjamem, da je bilo še nekaj prostora za to, da bi v tem uspeli, posebej zaradi uspešnega dela inšpektorjev," je povedal Pahor.
Predsednik republike Janez Drnovšek je izrazil obžalovanje, da je prišlo do vojne v Iraku in da se vprašanja razorožitve režima iraškega predsednika Sadama Huseina ni dalo razrešiti na miren način in po diplomatski poti. V prihodnosti bo še veliko razprav o tem, ali je ta vojna upravičena in pravno utemeljena; ali je legitimna, je dejal Drnovšek.
Poudaril je, da je stališče Slovenije jasno in se ujema s stališči drugih držav. Razmere niso črno-bele in to skušamo tudi poudariti v svojih stališčih in si prizadevati za to, da se v prihodnosti ohrani možnost za miren dialog o takšnih vprašanjih, da se ohranijo instrumenti svetovne politike, predvsem v okviru ZN in da se vsaka situacija razreši s čim manj žrtvami in na miren način, je dejal predsednik.
Guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari pa je ocenil, da je sprememba cene nafte kratkoročnega značaja. "Če ne bo prišlo do uničenja naftnih nahajališč v Iraku, ni razlogov za dodatno poslabšanje razmer na tem področju in ni razloga, da bi centralna banka spreminjala denarno politiko," je povedal Gaspari.
Hanžek ob napadu na Irak kritičen do slovenske zunanje politike
Napad na Irak je bil po Hanžkovem mnenju samo "vprašanje časa". Ob tem je izpostavil, da se je Slovenija ves čas skušala bolj ali manj izmikati eni ali drugi strani, kar ni dobro, "a vemo, kakšno zunanjo politiko imamo". Zato se zdaj nekateri po nepotrebnem jezijo, ker je Slovenija postavljena na spisek ameriških privržencev, "vendar tako je, če si enkrat na eni in drugič na drugi strani, ob tem pa samo izbiraš primerne trenutke".
Varuh človekovih pravic je izrazil tudi bojazen, da se je z napadom na Irak uresničila izjava zunanjega ministra Dimitrija Rupla o delitvi sveta na barbarskega in civiliziranega, vendar Hanžek upa, da se civilizacija ne bo končala v Mezopotaniji, kjer se je nekoč začela.
Vladna propaganda za vključitev Slovenije v zvezo Nato je sicer po mnenju varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka pod vsakim nivojem. Vlada državljanom obljubila informacije za in proti vključitvi v zvezo, vendar se to ni zgodilo, v vladni propagandi pa se vrstijo samo domači in tuji politiki, ki skušajo ljudi prepričati, naj glasujejo za vključitev. Zato Hanžek meni, da ob takšni vladni propagandi, "ki je nižje vrste", državljani sploh nimajo možnosti izbire in normalnega odločanja.
