Živemu človeku se (na letališču) vse zgodi

Spet smo v obdobju leta, ko več potujemo. Številni se na potovanje odpravijo z letalom in ne manjka zgodb o nenavadnih zapletih, ki so jih doživeli. Pri britanskem Guardianu so bralce pozvali, naj z njimi delijo svoje izkušnje, in nekaj najboljših so tudi objavili.

Na babico čakali tri dni, ona pa se je vmes zabavala

Bralec z vzdevkom hert1883 je opisal, kako je z družino pred 20 leti čakal na letališču Heathrow na prihod njegove babice. Babica je potovala s Kitajske. Ker ni znala angleško, so ji rezervirali direkten let, da ne bi bilo težav pri prestopanju. Ko so prišli na letališče, so videli, da ima letalo zamudo. Zamuda se je vlekla kar nekaj ur, nato pa je obvestilo o letalu izginilo s table pristankov. Tisto noč so spali kar na letališču in po 36 urah izvedeli, da je letalo nekje zadržano. Več informacij niso imeli. Bralčevi starši so postali panični, saj so kot kitajski priseljenci slabo znali angleško, sam pa je bil takrat star sedem let in jim ni znal pomagati. Zato so poiskali pomoč na kitajskem veleposlaništvu, ki jim je poiskalo prenočišče pri letališču.

Po treh dneh je letalo le prispelo v Veliko Britanijo. Babica je bila vesela in zdrava. Ni vedela, kje so pristali, niti zakaj so pristali. Povedala pa je, da se je zabavala in da je na letalu spoznala neke ženske, ki so nato skrbele zanjo. Dala jim je tudi naslov njene družine v Veliki Britaniji, da bi lahko ostale v stiku. Čez nekaj časa je ena od novih babičinih prijateljic družini poslala pismo in priložila fotografijo. Na njej je pred katedralo Vasilija Blaženega v Moskvi veselo pozirala ravno babica.

Zaradi prebavnih motenj so mislili, da tihotapi drogo

Bralec z vzdevkom Torujordan je opisal, kako si je zaradi prebavnih motenj na letališču prislužil obravnavo, ki so je deležni kriminalci. Z dekletom je bil na potovanju v Maroku. Z avtobusom sta iz Chefchauena, ki je znan po konoplji, pripotovala v Rabat. Potovanje je bilo precej neprijetno, predvsem zato, ker je Torujordana mučila prebava. Z dekletom sta hitela na letališče in tja prispela približno 40 minut pred letom. Ko sta že mislila, da si lahko oddahneta, saj imata še dovolj časa pred vzletom, pa se je zataknilo pri varnostnem pregledu.

Varnostnik se je odločil, da bo bolj podrobno pregledal njuni torbi, zato ju je v celoti izpraznil. Nato je poklical svojega kolega, da bi še on pregledal vsebino torb. "Takrat pa sem naredil napako in varnostnika vprašal, če grem lahko na stranišče, ker imam prebavne težave," je opisal Torujordan. Varnostnik ga je vprašal, če je vzel kakšno zdravilo in Torujordan mu je odgovoril pritrdilno, a dodal, da mu zdravilo ni pomagalo. Nujno je moral oditi na stranišče.

A varnostnik je menil, da je Torujordan videti precej živčno in sklepal je, da so njegove bolečine povezane z drogami. Prepričan je bil, da je Torujordan zaužil preveč drog, ali pa da droge tihotapi v svojem telesu. "Poskušal sem mu razložiti, da le potrebujem stranišče. A takrat sta pristopila še dva oborožena policista," je zapisal Torujordan. Odpeljali so ga v sobo za zaslišanje, kjer ga je policist drezal v trebuh in ga spraševal o drogah. Dejali so mu, da bo moral počakati na nekoga, ki bo pregledal, ali ima v sebi drogo.

Nato je vendarle nekdo prišel – prvi varnostnik. "Vprašal sem ga, kakšne so njegove zdravniške kvalifikacije za pregled, a dejal mi je, da nimam nobene izbire," pripoveduje Torujordan. Varnostnik ga je pospremil do stranišča za invalide. Tam bo opravil pregled. Varnostnik mu je dejal, da če že mora na stranišče, naj to opravi zdaj. Ni ga želel pustiti samega. "Takrat sem spoznal, da mi je vseeno. Spustil sem hlače," je zapisal Torujordan. Ko je Torujordan opravljal veliko potrebo, ga je varnostnik gledal, a je nato razmeroma hitro zapustil stranišče. Torujordan je končal, se oblekel in odkorakal ven. Zagledal je svoje dekle, ki je v tem času že pospravilo njuni torbi. Policistov in varnostnikov ni bilo več. Na koncu sta z dekletom imela celo nekaj sreče, saj je imelo njuno letalo zamudo in ga tako zaradi podrobnega varnostnega pregleda nista zamudila.

Stal je pred njim, a uslužbenec vseeno ni verjel, da je tam

Da mora vse potekati tako, kot odločijo na letališču, je na svoji koži občutil bralec z vzdevkom Kerfuffle. Ko je iz Evrope potoval domov v San Francisco je moral najprej iz Rima priti v Frankfurt. Letalo v Rimu kar nekaj časa ni vzletelo, saj je bilo v Frankfurtu slabo vreme. Čas je tekel in bralca je skrbelo, da bo zamudil let iz Frankfurta v San Francisco. Nato so končno vzleteli, a v Frankfurtu je zaradi velikega števila letal vladala prava zmeda. Letalo iz Rima je naključno parkiralo ravno poleg letala, ki je letelo v San Francisco. A pravila so pravila in med letali ne moreš kar tako prestopiti. Zato je bralec moral na avtobus, ki je potnike z letala popeljal na drugo stran letališča. Tekel je čez celotno letališče, da bi ujel naslednje letalo. Ko je videl, da vkrcanje potnikov na letalo še poteka, si je oddahnil. Uspelo mu je. Vsaj tako je mislil. Sledil je zanimiv pogovor z uslužbencem, ki je spuščal potnike na letalo.

Uslužbenec: Iz katerega leta prihajate?
Kerfuffle: Iz Rima.
Uslužbenec: Žal mi je gospod. Ta let je bil prestavljen, zato naslednjega leta ne boste mogli ujeti.
Kerfuffle: A let sem ujel. Tukaj sem. Nimam niti nobene prtljage – samo jaz sem, tukaj, zdaj.
Uslužbenec: A ne morete biti.
Kerfuffle. Pa sem.
Uslužbenec: Ne morete biti.
Kerfuffle. Pa sem.
Uslužbenec: Ne morete biti.
Kerfuffle: Ampak …

Prerekanje uslužbenca ni prepričalo, da je res tam. "Vrata so se zaprla in na pol polno letalo je odšlo brez mene," je zapisal Kerfuffle.

Policisti vztrajali, da mu lahko pomagajo, če jim plača

Bralec z vzdevkom Peteran se je spomnil svoje izkušnje iz poznih osemdesetih let prejšnjega stoletja. Takrat je bil star okoli 20 let in prvič je potoval izven Evrope. Bil je v Afriki in na potovanju bi moral prestopiti v prestolnici DR Kongo Kinshasi. Že nekaj minut po pristanku je do njega pristopil policist. Zahteval je njegov potni list in letalsko vozovnico. Dokumente je spravil v žep in bralcu dejal, naj mu sledi. Odpeljal ga je v sobo za zaslišanje, kjer sta bila še dva policista.

Policisti so Peteranu ponudili, da mu v zameno za denar pomagajo pri vkrcanju na let. "Ponudbo sem prijazno zavrnil, saj je bilo z mojo letalsko vozovnico vse v redu," je opisal bralec. Nato so mu ponujali, da bi poskrbeli, da na letalo pravilno naložijo njegovo prtljago. Tudi to je prijazno odklonil. Ni pomagalo niti to, da je policistom povedal, da ima pri sebi le manjšo vsoto denarja. Odgovorili so mu namreč, da sprejemajo tudi potovalne čeke.

To prerekanje je trajalo več ur. Vsi skupaj so se pretvarjali, da ne govorijo o podkupnini, a nobena stran sprva ni želela popustiti. Nato pa so policisti le obupali. Bralec je odhitel, da ne bi zamudil svojega leta, a nato je ugotovil, da nima ne letalske vozovnice ne potnega lista. Prepiral se je z uslužbenci, ki mu niso dovolili vkrcanja. Zaman jim je skušal razložiti, kaj se je zgodilo. Nato pa je le prišel policist in mu dokumente vrnil.

Ostala brez invalidskega vozička

Bralka z vzdevkom ID9528033 je opisala, kakšno je potovanje z električnim invalidskim vozičkom. Doživela je že marsikaj, izstopa pa predvsem ena izkušnja. Letela je v Orlando, kjer so imeli veliko družinsko praznovanje. Bili so že na letalu, a še preden so vzleteli, je do moža pristopila stevardesa in ga prosila, če lahko izstopi. Uslužbenci na tleh so imeli nekaj vprašanj zanj. Bralki se to ni zdelo čudno, saj pogosto morajo preveriti, ali je baterija na vozičku ugasnjena. A izkazalo se je, da so uslužbenci njen voziček, vreden 25.000 dolarjev (dobrih 18.000 evrov) uničili.

Voziček so dvigovali z dvigalom, a so pozabili potegniti zavore. Prav tako niso zaprli vratc dvigala. Ko je bilo dvigalo šest metrov v zraku, se je voziček zapeljal nazaj in treščil na betonska tla. Tako je bila bralka primorana na dopust oditi brez vozička. "Dopust je bil seveda zelo naporen," je dodala.