S krvnim testom bodo lahko odkrivali Alzheimerjevo bolezen

Znanstveniki so test razvili na podlagi odkrivanja beljakovine beta-amiloid v krvi. Že nekaj časa je namreč znano, da se pri tistih, ki imajo Alzheimerjevo bolezen, beljakovina beta-amiloid začne nalagati v možganih in tam tvori toksične plake, ki nato uničujejo nevrone. Te plake sicer lahko odkrijejo tudi s slikanjem možganov, vendar pa so te preiskave drage in zapletene.

Z novim pristopom v krvi iščejo delčke beta-amiloida, ki iz možganov pridejo tudi v kri. S preučevanjem razmerja delcev amiloida v krvi, pa so uspeli raziskovalci natančno napovedati raven te beljakovine v možganih. 

Z raziskavo, ki so jo objavili v reviji Nature, smo en korak bližje, da bomo lahko preko krvne slike odkrivali zgodnje znake demence. "Ta raziskava ima velike razsežnosti, saj je skupina prvič dokazala, da je prisotnost beta-amiloida v krvi močno povezana z možgani in likvorjem," je za BBC odkritje komentiral Abdul Hye iz londonskega King's College.  

Test je bil zanesljiv v 90 odstotkih primerov, preizkusili pa so ga tako na zdravih ljudeh, na ljudeh, ki so izgubili spomin in na bolnikih z Alzheimerjem. Znanstveniki pravijo, da metoda veliko obeta, a je še v začetni fazi in bodo zato, da jo bodo lahko začeli uporabljati v standardni medicini, potrebovali še dodatne preizkuse. 

Krvni testi bi lahko pomagali pri zelo zgodnjem odkrivanju Alzheimerjeve bolezni. Ta se namreč začne veliko let prej, preden bolniki občutijo prve simptome izgube spomina, torej še preden bolniku začnejo odmirati možganske celice.

Pomemben mejnik pri iskanju učinkovitega zdravila za Alzheimerjevo bolezen

Krvni test bi pomenil hitrejše, dostopnejše in zgodnejše odkrivanje bolezni, pa tudi prihranke za zdravstvo. Krvni testi so namreč praviloma cenejši od magnetne resonance ali rentgenskega slikanja možganov in drugih podobnih preiskav.

Trenutno sicer ni nobenih učinkovitih zdravil, s katerimi bi pozdravili Alzheimerjevo bolezen, zato je uporabna vrednost teh krvnih testov za bolnike ta hip majhna. Bi pa omogočili razvoj zdravil in metod zdravljenja, s katerimi bi lahko napredovanje bolezni preprečili. "To podatki so zelo vzpodbudni in bi lahko bili izjemno uporabni, še posebej pri izbiranju primernih kandidatov za klinične preizkuse in za merjenje, če se ravni amiloida spreminjajo med zdravljanjem," je za BBC poudarila Tara Spires Jones iz Univerze v Edinburghu. 

Nov pristop pri zgodnjem odkrivanju teh kazalnikov v krvi je sicer plod dela znanstvenikov z univerz na Japonskem in Avstraliji. Ker sta demenca in Alzheimer v svetu vse bolj pogosti bolezni, je v zadnjem času tudi veliko raziskav na to temo.