Tujina

Koaliciji druga zmaga

Budimpešta, 23. 04. 2006 21.39 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Madžarska vladajoča koalicija je zmagovalka parlamentarnih volitev. Pripadlo ji bo 209 sedežev.

Vladajočo koalicijo sestavljata Socialistična stranka premiera Ferenca Gyurcsanyja (drugi z desne) in Zveza svobodnih demokratov
Vladajočo koalicijo sestavljata Socialistična stranka premiera Ferenca Gyurcsanyja (drugi z desne) in Zveza svobodnih demokratov FOTO: Reuters
Volilna udeležba je bila 62,5-odsotna oziroma nekoliko nižja kot v prvem krogu 9. aprila, ko je na volišča prišlo 67,8 odstotka volilnih upravičencev.

Uradni rezultati bodo znani 29. aprila, ko bodo današnjim izidom prišteli še glasove iz tujine. Vendar pa naj ti ne bi bistveno spremenili izida.

Madžarska vladajoča koalicija, ki jo sestavljata Socialistična stranka (MSZP) premiera Ferenca Gyurcsanyja in Zveza svobodnih demokratov (SZDSZ), je zmagovalka današnjega drugega kroga parlamentarnih volitev. S tem je postala prva madžarska vlada, ki si je po padcu komunizma leta 1989  zagotovila dva mandata.

Kot je sporočila madžarska volilna komisija, bo koaliciji po 98 odstotkih preštetih glasov pripadlo 209 sedežev v 386-članskem parlamentu.

Veliki poraženec volitev, nekdanji premier Viktor Orban
Veliki poraženec volitev, nekdanji premier Viktor Orban FOTO: Reuters

Vladajoča koalicija bo tako po podatkih, ki jih je objavila volilna komisija, v parlamentu lahko računala na 185 poslancev socialistov in 18 poslancev liberalne SZDSZ, šest mandatov pa so si priborili skupni kandidati obeh strank.

Volitve kot poraženka zapušča desnosredinska Zveza mladih demokratov (Fidesz) nekdanjega premiera Viktorja Orbana, ki naj bi jo v parlamentu zastopalo 165 poslancev, medtem ko naj bi konservativni Demokratski forum (MDF) imel enajst sedežev, eden pa naj bi pripadel neodvisnemu kandidatu, je še sporočila madžarska volilna komisija.

Nekdanji premier Orban (1998-2002), ki si je po prvem krogu neuspešno prizadeval za sklenitev koalicije z MDF, pa je medtem že priznal poraz. Poklical je tekmeca Gyurcsanyja in mu čestital za zmago na volitvah, je pred navdušenimi privrženci stranke sporočil predsednik socialistov Istvan Hiller.

Vladajoča koalicija socialistov in liberalcev si je največ glasov pridobila tudi v prvem krogu, ki je potekal 9. aprila. MSZP in SZDSZ sta si takrat že zagotovila 113 poslanskih sedežev, medtem ko je desnosredinskemu Fidesz pripadlo 97 mandatov, MDF pa je dobila dva poslanska sedeža.

Približno osem milijonov madžarskih volivcev je v današnjem drugem krogu parlamentarnih volitev, prvih po vstopu države v Evropsko unijo leta 2004, izbiralo preostalih 174 poslancev v 386-članskem parlamentu.

Kot je že ob oddaji glasu novinarjem dejal premier Gyurcsany, bodo v primeru vnovične izvolitve njegovi glavni cilji, zagotoviti Madžarom mir in varnost v vsakdanjih življenjih. Prizadeval pa si bo tudi za konkurenčnost madžarskega gospodarstva. "Želim oblikovati večjo enotnost, kot jo imajo," je pristavil.

Glasovi iz tujine naj ne bi spremenili izida volitev
Glasovi iz tujine naj ne bi spremenili izida volitev FOTO: Reuters
Madžarski volilni sistem sicer velja za zapletenega. Je kombinacija proporcionalnega in večinskega volilnega sistema. Predsednika vlade bo predlagal predsednik države Laszlo Solyom, potem ko bo opravil posvetovanja s strankami, izvoliti pa ga bo moral parlament z dvotretjinsko večino.

Že med samo predvolilno kampanjo pa je volivce prepričeval zlasti v to, da je bolje, da sedanja vlada nadaljuje delo kot da pride do novih radikalnih sprememb. "Moramo izkoristit dani trenutek," je prepričan premier. Obljubljal je reforme, zlasti na področjih zdravstva in izobraževanja, državo pa želi pripraviti tudi na prevzem evra leta 2010, zmanjšati proračunski primanjkljaj in stopnjo brezposelnosti ter pritegniti tuje vlagatelje. Vendar pa bo, potem ko bodo znani uradni rezultati volitev, nastopila ura resnice, ko bo postalo jasno, ali bo Gyurcsany svoje obljube sposoben uresničiti.

44-letni Gyurcsany je položaj prevzel septembra 2004, ko je zaradi nesoglasij v stranki sredi mandata odstopil dotedanji predsednik vlade Peter Medgyessy. Politično kariero je začel v 80. letih prejšnjega stoletja v vrstah komunistov, se kasneje v času divje privatizacije umaknil v poslovni svet in postal eden najbogatejših poslovnežev. Nato se je leta 2001 odločil za ponoven vzpon v politiki, najprej kot svetovalec Medgyessyja, kasneje pa je prevzel položaj ministra za mladino in šport.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.