V le dveh letih so bosanskemu kartelu Tito in Dino zaplenili kar 14 ton kokaina. Ameriški urad za boj proti drogam je zbrane informacije predal oblastem na Nizozemskem, policija pa ocenjuje, da je ta kriminalna združba odgovorna za kar tretjino uvoženega kokaina v Evropo, piše bosanski spletni portal žurnal.info.
Kot prava kriminalka se bere zgodba o kartelu Tito in Dino, katerega šef je Edin Gačanin, povezan tudi z vodjo italijanske mafijske organizacije kamora. Drogo nabavljajo od kolumbijske in perujske mafije, denar pa perejo v BiH, na Nizozemskem, v Belgiji in Španiji, pa tudi v Sloveniji, razkriva bosanski spletni medij Žurnal. Gačanin, ki prihaja iz Sarajeva, trenutno živi v Dubaju, večina članov tega kartela pa prihaja z Balkana … in večina jih je na svobodi. S kartelom so povezani sarajevski poslovneži, politiki in ljudje, ki financirajo nemalo strank v BiH.

"To skupino lahko najverjetneje povežemo z nekaj večjimi zaplenjenimi pošiljkami kokaina: pošiljko z 928 kilogrami kokaina, skrito med tikovino iz Ekvadorja, ki so jo zaplenili 12. avgusta 2016; pošiljko s 5.300 kilogrami kokaina, skrito med bananami iz kolumbijskega Medelina, ki je bila zaplenjena 13. oktobra 2017 v pristanišču Antwerpen; pošiljko z 2045 kilogrami kokaina, ki je bila skrita med konzervami špargljev in so jo zaplenili januarja 2017 v Peruju na poti na Nizozemsko in pošiljko s 5883 kilogrami kokaina, ki je bila prav tako skrita med pošiljko banan iz kolumbijskega Medelina in so jo zaplenili 28. novembra 2017 v pristanišču Algeciras v Španiji," je kantonalno tožilstvo Zeeland-West Brabant iz Nizozemske zapisalo v prošnji za pravno pomoč, ki so jo naslovili na pravosodje BiH.
Vodja kartela je stike s podzemljem spletel na Nizozemskem
V samo dveh letih policijskih akcij po vsem svetu so torej kartelu Tito in Dino zaplenili več kot 14 ton kokaina. O moči tega kartela priča tudi dejstvo, da ga preiskuje Ameriški urad za boj proti drogam (DEA), ki je vse zbrane informacije o tej kriminalni organizaciji 13. avgusta 2018 predal nizozemski policiji.

Po dokumentaciji, do katere se je dokopal Žurnal, ima ta združba sodelavce po vsem svetu. Gačanin, bosanski državljan, je večji del svojega življenja preživel prav na Nizozemskem, kjer se je povezal s ključnimi ljudmi tamkajšnjega podzemlja.
V stalnih kontaktih naj bi bil s številnimi kriminalci, ki jih išče tudi Interpol – med njimi je Ridhuan Taghi, za katerim je razpisana mednarodna tiralica zaradi povezanosti s številnimi umori. Nizozemske oblasti nudijo 100 tisoč evrov za kakršnokoli informacijo o njem, pred tednom dni pa so objavili, da se Taghi najverjetneje skriva v Dubaju, kjer je tudi vodja bosanskega kartela Gačanin.
Na Nizozemskem je deloval tudi Gačaninov partner Richard Riquelme, čilenski kriminalec, eden najnevarnejših kriminalcev na svetu, ki so ga na osnovi mednarodne tiralice leta 2017 aretirali v Kolumbiji in ga marca lani izročili nizozemskim oblastem. Tretji Gačaninov partner je Rafaele Imperiale, ki ga kličejo Pasta – je eden izmed glavnih ljudi na čelu italijanske mafije kamora. Svoj denar naj bi v glavnem vlagal v nepremičnine v Dubaju, bil pa je tudi kupec leta 2002 ukradenih slik Vincenta van Gogha; za njih naj bi odštel 100 milijonov evrov. Tudi Gačanin naj bi kupil številne nepremičnine v Dubaju, pri teh poslih pa so mu pomagali tudi člani družine iz Sarajeva. Po podatkih policije sta Gačanin in Riquelme ob številnih priložnostih skupaj preživljala čas v Dubaju, tudi na poroki sina vodje narkokartela Kinahan iz Severne Irske.

Po ocenah nizozemske policijske in ameriškega DEA se samo preko pristanišča Rotterdam na letni ravni pretihotapi okoli 100 ton kokaina iz Južne Amerike. Člani kartela Tito in Dino naj bi bili pri tem vodilni, saj najmanj tretjina te droge pripada njim. Gačanin je v Peruju sicer vzpostavil podjetje, ki se, vsaj formalno, ukvarja s tekstilom. V Braziliji je bival leta 2017 in se dogovarjal za nadaljnje pošiljke kokaina. "Gačanin vzpostavi stike in organizira dobavo kokaina na območju Peruja – dogovarja se s štirimi različnimi kriminalnimi združbami iz mesta Trujillo. Za vsako od teh skupin nastavi enega zaupnika z območja nekdanje Jugoslavije – ta ima nalogo, da organizira nabavo in pripravi pošiljko za pot v Evropo," je zapisano v enem od policijskih poročil, v katerem so sodelovali preiskovalci DEA in nizozemske policije.
Kartel povezan tudi z dvema podjetjema v Sloveniji
Denar po podatkih Žurnala perejo preko podjetij In Media, Foto Art, Regus, Communis, PSM, Tehnoprom, Tranzitexport in tudi Gender Centra, ki deluje v okviru vlade Federacije BiH.

Lovke kartela Tito in Dino pa sežejo tudi v Slovenijo, saj denar po poročanju Žurnala perejo tudi preko dveh podjetij pri nas. Konkretno Žurnal navaja podjetje Ponos fasade, ki ima sedež v Celju, direktor podjetja pa je Zoran Dakić, državljan BiH iz mesta Mrkonjić Grad. Notar, ki je bil vpleten v poslovanje tega podjetja, ki se ukvarja s "fasaderstvom in pleskarstvom", je Jože Sikošek, ki ga je s položaja lani razrešilo pravosodno ministrstvo zaradi pravnomočne obsodbe zaradi zloraba položaja ali pravic. Sikošek je pri nas znan tudi kot notar, ki je overil nezakonito posojilno pogodbo SDS z državljanko BiH Dijano Đuđić.
»Skladno s 26. členom Zakona o medijih odgovarjamo na neresnične in zavajajoče navedbe avtorja N.P. v prispevku z naslovom »Lovke narkokartela Tino in Dino segajo tudi v Slovenijo,« ki je bil dne 1.8.2019 objavljen na spletni strani www.24ur.com.
Ne drži navedba v prispevku, da je bil notar Jože Sikošek vpleten v poslovanje družbe Ponos fasade d.o.o. Notar Jože Sikošek z družbo Ponos fasade d.o.o. nikoli ni posloval ali sklepal kakršnikoli poslov v zvezi z opravljanjem dejavnosti te družbe. Notar Jože Sikošek je za družbo Ponos fasade d.o.o. opravil zgolj splošna notarska opravila, ki bi jih lahko opravil katerikoli slovenski notar, kot na primer priprava čistopisa akta o ustanovitvi in vložitev predloga za vpis sprememb na sodni register pri subjektu vpisa.«
KOMENTARJI (65)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.