Mednarodno bralno društvo (International Reading Association - IRA) in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) obeležujeta mednarodni dan pismenosti, ko je največ pozornosti namenjene svetovnim vprašanjem in potrebam po pismenosti.
Zver: Začnite pri sebi
Ob mednarodnem dnevu pismenosti je minister za šolstvo in šport Milan Zver zapisal, da bi moralo branje imeti v vsakem bralcu posebno mesto. Sicer pa naj bi se v letošnjem letu prav posebej prizadevali za opismenjevanje žensk.
Zver je v poslanici še zapisal, da ne moremo pričakovati, da bi kar učitelji materinščine sami postorili vse, da bi mladi dosegli ustrezno stopnjo funkcionalne pismenosti, da bi bili lahko kos sodobnim družbenimi razmeram, ampak je to stvar vseh delavcev v vzgoji in izobraževanju, staršev, javnih delavcev in intelektualcev. Šolsko ministrstvo daje širjenju zavesti o pomenu bralne in funkcionalne pismenosti v slovenski družbi ter njenemu doseganju prednostni pomen. "Potruditi se moramo, da bodo učitelji in prihodnji učitelji, študentje na fakultetah, dobili ustrezno strokovno podporo za tako usposobljenost, začeti pa moramo pri sebi," je v svoji poslanici še zapisal Zver.
Kaj smo storili za izboljšanje pismenosti?
Po ocenah OZN je na svetu 860 milijonov odraslih, ki ne znajo brati ali pisati, od tega skoraj dve tretjini žensk, več kot 100 milijonov otrok pa nima dostopa do izobrazbe.
Združeni narodi so se leta 2003 odločili proglasiti desetletje pismenosti, ki se bo izteklo leta 2012. V tem času si skupaj z UNESCO in Mednarodnim bralnim društvom prizadevajo za širjenje pismenosti, letos še posebej za opismenjevanje deklet in žensk.
V tretjem letu tega desetletja se v razvitejših državah Evrope že sprašujejo, kaj so naredile, da bi se uresničile pozitivne možnosti za vse ljudi in svobodna ter upanja polna prihodnost. Kot sta v poslanici ob mednarodnem dnevu pismenosti zapisali predsednica Bralnega društva Slovenije (BDS) Meta Grosman in predsednica Upravnega odbora BDS Jelka Vintar, se je treba tudi v Sloveniji vprašati, kaj smo naredili za izboljšanje pismenosti, še zlasti po tem, ko so mednarodne raziskave pismenosti opozorile na nepričakovano nizko funkcionalno pismenost na Slovenskem, ki že lahko ovira uspešen gospodarski razvoj.
Spraševati bi se morali, katere izboljšave smo uvedli za večjo učinkovitost pouka pismenosti ter o tem, v kolikšni meri odrasli in še zlasti starši poznajo pomen pismenosti za uspešno in osmišljeno življenje svojih otrok v šolskih letih ter kasneje v zahtevnih sodobnih družbenih razmerah. Spraševati bi se morali tudi, ali fakultete opremijo bodoče učitelje z znanji, ki so potrebna za pouk bralne pismenosti, in o tem, ali imajo učitelji na vseh stopnjah na razpolago ustrezne oblike izobraževanj in spopolnjevanj, da bi se dejavno seznanili z novimi metodami pouka bralne pismenosti in nujnostjo njihovih sprememb, še menita Vintarjeva in Grosmanova.
Od svoje ustanovitve pred natanko desetimi leti si Bralno društvo Slovenije (BDS) v povezavi z Mednarodnim bralnim društvom prizadeva za preučevanje bralne pismenosti, za razvijanje zavesti o pomenu pismenosti, za širjenje in razvijanje branja, za izboljšanje kakovosti učenja, za širjenje novih spoznanj o bralni pismenosti, za zagotavljanje novih možnosti in razširjanje učinkovitih metod poučevanja ter za ustrezno usposabljanje učiteljev za tak pouk. Za doseganje tega namena združuje strokovnjake različnih področij.
Na letošnjem posvetovanju, kako naj šola razvija branje in širšo pismenost, se bralno društva ukvarja z vprašanjem o možnostih boljšega poučevanja bralne pismenosti. Prispevki za posvet obravnavajo znanja, ki bi jih morali imeti učitelji, razne dejavnosti učiteljev za spodbujanje bralne motivacije učencev, zagate pri izboru besedil za obvezno branje ter branje in delovanje možganov.
