Iraški parlament je za novega predsednika države izvolil kurdskega voditelja Džalala Talabanija, za podpredsednika pa so izvolili dosedanjega začasnega predsednika, sunita Gazija al Javerja, in dosedanjega začasnega finančnega ministra, šiita Adela Abdela Mahdija.
Za izvolitev v 275-članskem parlamentu so kandidati potrebovali dvotretjinsko večino. V prid Talabanija in njegovima podpredsednikoma je glasovalo 227 poslancev, 30 volilnih lističev pa je bilo oddanih praznih, kar naj bi bil očiten protest proti trojici kandidatov.
Kdo je Talabani?
Novi iraški predsednik sebe vidi kot simbol sodobnega socialdemokratičnega Kurdistana. Talabani, ki je predsednik Domoljubne unije Kurdistana (PUK), je v svoji dolgi politični karieri oblikoval že vrsto različnih zavezništev. V zadnjem času se je velikokrat zahvalil ZDA in njeni vojski za to, da so "osvobodili Irak".
Talabani se je rodil v vplivni družini v vasi blizu Koi Sanjaka, severno od Kirkuka, leta 1933. V Bagdadu je študiral pravo, govori pa več jezikov, med njimi angleško in francosko. Že v mladih letih se je pridružil Kurdski demokratski stranki (KDS) Mustafe Barzanija in bil med kurdsko vstajo sredi 70. let tudi član strankinega vodstva. Ko je Barzani dvignil roke nad spopadi in odšel v izgnanstvo, je Talabani v takratnem zahodnem Berlinu leta 1975 ustanovil PUK in prevzel boj proti vladi v Bagdadu.
Po prvi zalivski vojni leta 1991 so se Kurdi ponovno poskusili otresti železne roke tedanjega iraškega predsednika Sadama Huseina. Z mednarodno pomočjo jim je uspelo vzpostaviti avtonomno območje na severu Iraka, ki sta ga nadzirali PUK in KDP, ki jo je takrat že vodil Barzanijev sin Masud.
V 90. letih je večkrat prišlo do spopadov med kurdskima strankama, Barzani pa se je po pomoč zatekel celo k silam, ki so bile pod nadzorom Bagdada. Šele leta 2002, ko je postalo jasno, da ZDA končno nameravajo strmoglaviti Huseina, so kurdski voditelji našli način za premostitev medsebojnih razlik.
