Gates tudi pod Obamo

Izbira Roberta Gatesa za obrambnega ministra bi sicer lahko razočarala nekaj Obamovih podpornikov, ki so bili na njegovi strani od samega začetka predsedniške kampanje, ker je nasprotoval vojni v Iraku in obljubljal umik ameriške vojske iz Iraka.

Toda že proti koncu kampanje je Obama svoje stališče malce prilagodil in začel govoriti, da je umik bojnih enot v 16 mesecih po prevzemu oblasti še vedno cilj, a bo potrebno upoštevati razmere na terenu. Pri tem se z Gatesom strinjata in ohranitev republikanca na položaju pomeni stabilnost in kontinuiteto v Pentagonu, ko se bo Obama bolj posvečal reševanju finančne in gospodarske krize, ki je prioriteta.

Gates obrambno ministrstvo vodi dve leti, potem ko je po porazu republikancev na kongresnih volitvah leta 2006 Bush prepričal Donalda Rumsfelda v odstop. Gates v Washingtonu uživa dovolj spoštovanja pri obeh strankah, da potrditev v senatu ne bi smela predstavljati težav. Že leta 1991 je bil pred senatorji, ko so ga potrjevali za zadnjega direktorja obveščevalne agencije CIA pri Georgeu Bushu starejšemu. Potrjen je bil, čeprav so ga nekdanji kolegi obtoževali, da je v preteklosti na visokih položajih v CIA politiziral analize in menda ni uspel predvideti razpada Sovjetske zveze.

Nekaj oblakov je tudi nad njegovo vlogo pri škandalu Iran-Kontra v času administracije Ronalda Reagana, v 80. letih pa je sodeloval pri pomoči afganistanskim borcem v boju proti sovjetski okupaciji. To je bil čas, ko so ZDA neformalno sodelovale z voditeljem Al Kaide Osamo bin Ladnom.

Poleg Gatesa bo na ključnih sestankih za nacionalno varnost v Ovalni pisarni Obamove Bele hiše sedel tudi upokojeni general James Jones, nekdanji vojaški poveljnik zveze Nato, ki uživa ugled kot vojak kot tudi diplomat. Rodil se je v Misuriju, odraščal pa v Franciji, leta 1967 pa so ga poslali v vietnamsko vojno.

Jones bo zasedel položaj svetovalca za nacionalno varnost, v kar naj bi privolil šele, ko je od Obame dobil zagotovila, da bodo njegovi nasveti imeli težo in bo lahko krotil druge močne osebnosti v nacionalnem varnostnem kabinetu. Jones ne želi, da bi se mu ponovila usoda Condoleezze Rice iz prve Busheve administracije, ko sta Rumsfeld in podpredsednik Dick Cheney imela glavno besedo.

Obama za podpredsednika Josepha Bidena za zdaj še nima predvidene nobene posebne vloge in za zdaj velja, da bo njegov neformalni svetovalec in zaupnik. Newyorška senatorka Hillary Clinton še ni potrdila, da bo sprejela ponujeni položaj državne sekretarke, vendar ga po dveh tednih ugibanj tudi ni zavrnila, zato so analitiki v ZDA prepričani, da bo prihodnji teden objavljeno tudi njeno ime.

Upokojeni admiral Dennis Blair naj bi postal nacionalni direktor za obveščevalne dejavnosti, to je nove agencije, ustanovljene sredi vojne proti terorizmu. Nekdanji začasni direktor Nacionalnega protiterorističnega centra John Brennan je Obamo namreč že pisno zaprosil, naj ga črta s seznama kandidatov za novega direktorja CIA. Brennan je namreč sodeloval pri ugibanjih Busheve administracije, kako daleč lahko gredo "posebne zasliševalske tehnike", da še ne postanejo uradno mučenje in Obama bi se z njim zameril svojim podpornikom.

Po ameriških medijih pa že kroži tudi ime Susan Rice kot skoraj zanesljive kandidatke za novo veleposlanico ZDA pri ZN. Nekdanja pomočnica državne sekretarke za afriške zadeve v administraciji demokratskega predsednika Billa Clintona, ki ni v sorodu s sedanjo državno sekretarko Riceovo, je Obamova glavna svetovalka za mednarodne zadeve, v preteklosti pa je bila zaposlena tudi v Svetu za nacionalno varnost.