Ekonomija vulkana: 3800 evrov za taksi, 600 evrov za hotel

V luči zadnjih dogodkov v letalskem prometu, ki jih je povzročil oblak vulkanskega prahu nad Evropo, se večino časa piše in govori o velikih poražencih – letalskih družbah, ki naj bi skupaj izgubile okoli 1,7 milijarde dolarjev (1,2 milijarde evrov).

Vendar pa so bili v tej zgodbi tudi zmagovalci. Kot piše BusinessWeek, so bili nekateri skandinavski trajekti popolnoma zasedeni, hoteli so služili tudi po 800 dolarjev na noč, taksisti pa so beležili vrtoglave dobičke.

Na trajektu Viking Line, ki vozi med Finsko in Švedsko, so razprodali vse kabine, naval potnikov pa je bil celo tako velik, da so jih morali sprejemati tudi brez rezervacij. Spali so kar na tleh in začuda – nihče se ni pritoževal.

Trajekti Scandlines med Nemčijo in Dansko so prav tako delovali s polno paro. Prepeljali naj bi toliko ljudi, kot jih sicer na vrhuncu poletne sezone. Na sploh se je velikokrat dogajalo, da družbe sploh niso mogle dohajati povpraševanja.

Razprodani so bili tudi vlaki po malodane vsej Evropi. Ljudje so celo stali na prehodih, vse v želji, da bi čim prej prišli na želeno destinacijo. Železniški operater Eurostar, ki je imel pozimi veliko škode zaradi napake v električnem omrežju, jo je zdaj nadomestil, saj je prevozil vsaj 50.000 potnikov. Promet je narasel tudi drugim operaterjem železniških prevozov, med drugim Slovenskim železnicam, ki so sporočile, da so v času zapore zračnega prostora beležile od 30 do 50 odstotkov več potnikov v mednarodnem prometu kot sicer.

Veliki zmagovalci so bili tudi taksiji. Rekord je najbrž podrl voznik legendarnega britanskega komika Johna Cleesa, ki je s taksijem odpotoval iz Osla v Bruselj. Račun: okrog 3800 evrov! Cleese v tem ni bil osamljen. Švedski taksi prevoznik Taxi Kurir je po poročanju BusinessWeeka okrog 50 odstotkov svojih strank vozil za ceno v rangu med 2600 in 3500 evri. "Ena oseba je poklicala in zahtevala, naj jo pridemo iskat v Barcelono. No, tudi to smo nekako rešili," je povedal predstavnik omenjene taksi službe.

Podobno je bilo z družbami za izposojo avtomobilov. Zneski so bili vrtoglavi, družbe pa so tudi na druge načine izkoriščale obup potnikov. Velikokrat se je tako dogajalo, da so za velike razdalje, kot na primer od Španije do Švice, zahtevale še dodatno plačilo za enosmerno vožnjo, čeprav so potniki poskrbeli, da je avto prispel spet na izhodišče. "Bolje to, kot pa da smo ujeti na natrpanem vlaku. Ali pa med številnimi štoparji na avtocestah, ki skušajo priti domov," je povedal eden od potnikov, ki je najel avtomobil za vrtoglavo ceno.

Vprašanje, ostati ali iti, je bilo še težje zaradi cen hotelov, ki so se višale iz ure v uro. "Včeraj smo bili v hotelu za 250 evrov. Opoldne je bila cena že 460 evrov, zvečer pa že 800 evrov na sobo," je bil ogorčen francoski turist, ki ni mogel iz Hongkonga. Naslednjo noč je preživel na letališču.

Čutili v želodcih

Pa še malo o poražencih. V medijih lahko večinoma beremo o izgubah letalskih družb in turističnih agencij, vendar pa ima ustavitev letalskega prometa na praktično celem kontinentu veliko širše posledice. Od tega, da propadajo trgovine na letališčih, ki so v času zapore letališč zaslužile tudi 95 odstotkov manj kot sicer, do tega, da je izpad prometa vplival celo na kenijske kmete.

Ker namreč niso mogli izvoziti cvetja in ostalih produktov, so kenijski kmetje zabeležili okrog 12 milijonov dolarjev izgube, zato so začasno odslovili 5000 delavcev. Kenijski vrtnarji in ganski pridelovalci ananasov so namreč skoraj popolnoma odvisni od evropskih trgov.

Medtem so na drugem koncu sveta, v Švici, stranke veleblagovnice Migros tarnale, ker ni bilo zalog zelenih špargljev, primanjkovati pa je začelo tudi polenovke z Islandije in sveže tune iz Vietnama in s Filipinov. Italijanska zveza kmetovalcev pa se je bala za svoje zaslužke, saj niso mogli izvoziti svoje mocarele in sadja.