Britanski najstnik zaradi slabe prehrane oslepel

Prehrana, sestavljena iz čipsa, belega kruha in pomfrita, je nekega najstnika stala vida, piše v študiji, objavljeni v medicinski reviji. Po poročanju CNN, so znanstveniki bristolske univerze preučili primer izredno izbirčnega najstnika, ki je zaradi prehrane izgubil vid, in opozorili na posledice slabe prehrane.

Neimenovan pacient je zdravnikom namreč povedal, da je od osnovne šole naprej jedel le pomfrit, čips, bel kruh ter rezine šunke in klobase, izogibal pa se je hrani z določeno teksturo. Ko je bil star 14 let, je prvič obiskal zdravnika in potožil o utrujenosti. Zdravil ni jemal, imel je normalno telesno težo in ni kazal nobenih znakov podhranjenosti. Zdravniki so odkrili, da mu primanjkuje vitamina B12, prav tako je bil slabokrven, zato so mu dali injekcije vitamina B12 in mu svetovali glede prehrane.

Leto pozneje sta se mu poslabšala sluh in vid, a zdravniki niso odkrili vzroka. Vid se mu je še naprej slabšal, in ko je dopolnil 17 let, je oslepel. Zdravniki so odkrili pomanjkanje vitamina B12, nizko raven bakra in selena, visoko raven cinka ter zmanjšano raven vitamina D in gostoto kosti, piše v izjavi bristolske univerze. 17-letnik je vid popolnoma izgubil, slepota pa je trajne narave.

Raziskovalci bristolske medicinske šole in očesne klinike so preučili primer in zaključili, da je pacient utrpel prehransko optično nevropatijo, disfunkcijo vidnega živca. V razvitih državah jo večinoma povzročajo težave s črevesjem ali zdravila, ki motijo absorpcijo hranil, redko pa jo v celoti povzroči slaba prehrana, ker je hrana na voljo. Višjo stopnjo prehranske optične nevropatije je ponekod zaznati zaradi podhranjenosti, ki je posledica revščine, vojne ali suše, še piše v izjavi. Če se bolezen zdravi zgodaj, je stanje popravljivo, če pa ne ukrepamo, lahko privede do slepote.

"Naš vid ima ogromen vpliv na kakovost življenja, izobraževanje, zaposlitev, socialno interakcijo in duševno zdravje," je povedala vodja raziskave Denize Atan, oftalmologinja z bristolske medicinske šole in očesne klinike. "Ta primer poudarja vpliv prehrane na vidno in fizično zdravje ter dejstvo, da vnos kalorij in ITM nista zanesljiva kazalca prehranskega stanja." Raziskovalci poudarjajo, da sta v tem primeru slaba prehrana in zmanjšan vnos mineralov povzročila izgubo vida in opozarjajo, da bi zaradi uživanja nezdrave hrane lahko prehranska optična nevropatija postala pogostejša. Prav tako so posvarili vegane naj poskrbijo za dovoljšen vnos vitamina B12 in se tako izognejo pomanjkanju tega izredno pomembnega vitamina. Prav tako pozivajo zdravnike, naj v okviru rutinskih pregledov paciente povprašajo po njihovi zgodovini prehrane.

Kritike na račun študije

Profesor nutricionistike in dietetike na londonskem King College Tom Sanders je do študije kritičen, saj naj bi temeljila le na pacientovih lastnih spominih o prehranskih navadah, ne upošteva pa drugih morebitnih vzrokov za nastalo stanje, med njimi genske okvare ali izpostavljenost okolju. "Pomanjkanje vitamina B12 lahko povzroči optično nevropatijo, vendar je zelo neobičajno ugotoviti prehransko pomanjkanje, če uživamo živalske izdelke, na primer šunko in klobase, ki so pomemben vir vitamina B12," je povedal.

Gary Frost, profesor prehrane in dietetike na londonskem Imperial College, ki ni bil vključen v raziskavo, pa je povedal, da je izredna redkost, da ima v Veliki Britaniji nekdo tako omejeno prehrano, da bi se ta pokazala v pomanjkanju mikrohranil. "Čeprav gre za izjemen primer, poudarja pomen široke in raznolike prehrane, s katero zagotovimo profil hranil in mikrohranil, ki so potrebni za zdrav razvoj. Izbirčno prehranjevanje je zelo pogosto pri majhnih otrocih in v skrajnih primerih lahko privede do zelo omejene izbire hrane," je povedal in dodal, da je treba take težave čim prej prepoznati in jih ustrezno začeti reševati.