FOTO: Soglasja o vojaški akciji ni

Libijski voditelj Moamer Gadafi je v Tripoliju na slovesnosti, ki jo je prenašala državna televizija, dejal, da ima v Libiji oblast ljudstvo in ne on. "Svet mora razumeti. Leta 1977 sem predal oblast ljudstvu in se umaknil v šotor," je dejal. Med njegovim govorom je v libijski prestolnici potekal shod njegovih podpornikov. Množica je vzklikala "Bog, Gadafi in Libija". Televizija Al Jazeera je pokazala posnetke iz uporniškega mesta Bengazi, kjer ljudje nosijo transparente z napisi, da Gadafi laže.

Gadafi je dejal, da v državi vlada sistem ljudske vladavine. Zato ni potrebe, da v državi vladajo predsedniki in kralji, saj ji vladajo množice. Zahodni svet te ureditve ne razume, je poudaril in dodal, da bodo vsem dvomljivcem "s prsti iztaknili oči". "Moamer Gadafi ni predsednik, ki lahko odstopi, parlamenta ne more razpustiti, saj ta ne obstaja," je dejal Gadafi. Sam je vedno opozarjal, da je le vodja libijskega naroda in res je, da nima nikakršne uradne funkcije.

To je tudi zapisano v Gadafijevi Zeleni knjigi. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je objavil Zeleno knjigo, v kateri je opisal svojo politično filozofijo. Podal je alternativo socializmu in kapitalizmu, v katero je vključil tudi aspekte islama. Leta 1977 je tako uvedel sistem džamahirije oziroma ljudske države.

Gadafi še naprej vztraja, da je za nemire odgovorna teroristična organizacija Al Kaida, ki napada libijsko vojsko. Opozicija pa po njegovem mnenju prihaja iz tujine. Sam je zelo presenečen, da so se Združeni narodi odločili za sankcije.

Gadafi je zatrdil, da v Libiji ni bilo nobenih demonstracij proti njemu, potekajo pa množični zbori v njegovo podporo, ki pa jih tuje televizije ne želijo prikazovati. Zatrdil je, da se bo boril do "zadnjega moža in zadnje žene", ZN pa je pozval, naj v Libijo napotijo misijo, ki bo ugotovila, kaj se v resnici dogaja.

Zagrozil je, da bo morebitno posredovanje Zahoda v Libiji terjalo na tisoče žrtev. "Tisoči Libijcev bodo umrli v primeru ameriškega ali Natovega posredovanja," je dejal. Obenem je vsem upornikom obljubil amnestijo, če bodo položili orožje.

V nagovoru je libijski voditelj tudi dejal, da je proizvodnja nafte v Libiji trenutno "na najnižji ravni", potem ko so tuje naftne družbe zapustile državo. "Naftna polja so zavarovana, vendar pa so se naftne družbe ustrašile," je izjavil. Dodal je, da so v Libiji pripravljeni namesto zahodnih sprejeti naftne družbe iz Kitajske in Indije.

Zadnja pošiljka nafte je Libijo zapustila 19. februarja, večina tujih družb pa je zaradi nasilja prekinila črpanje ter umaknila osebje. Libija, ki ima največje zaloge nafte v Afriki, po podatkih Mednarodne agencije za energijo običajno izvozi 1,49 milijona sodčkov nafte dnevno, od tega 85 odstotkov v Evropo.

Gadafi je že od leta 1969 glavni v Libiji, v kateri naj bi vladal sistem džamahirije. A resničnost je drugačna od teorije – ne v ljudski državi, Libijci živijo v diktaturi. Kdo je Gadafi in zakaj so se ljudje uprli?

Spopadi v mestu Brega

V Bregi na vzhodu Libije so izbruhnili siloviti spopadi med Gadafijevimi silami in uporniki, ki skušajo ubraniti mesto. V spopadih naj bi umrlo najmanj deset ljudi. Kot poroča dopisnik Al Jazeere Tony Birtley, je libijska vojska bombardirala naftno rafinerijo in pristanišče v mestu Brega. Iz letala naj bi odvrgli najmanj eno bombo. Vojska naj bi obkolila okoli 250 do 300 Gadafijevih nasprotnikov. Sprva naj bi privrženci prevzeli nadzor v mestu, a uporniki so bili očitno močnejši. Al Jazeera namreč poroča, da so uporniki znova zavzeli strateške položaje v Bregi. Tuji mediji tudi poročajo, da poteka bombardiranje mesta Ajdabijah, ki ga nadzorujejo uporniki. V al Burajko naj bi vstopilo več sto Gadafiju zvestih sil, ki so se spopadle z uporniki.

Ameriške vojaške ladje se približujejo obali

Ameriške vojaške ladje so že prečkale Sueški prekop in nadaljujejo pot proti libijski obali, poročajo tuji mediji. S tem želijo ustvariti pritisk na režim libijskega voditelja, ki poskuša krvavo zatreti upor v državi.

Američani menijo, da bi lahko v Libiji izbruhnila državljanska vojna, to pa bi lahko preprečil Gadafi s svojim odstopom. Voditelj o tem seveda ne razmišlja in še naprej zatrjuje, da ga njegov narod ljubi. Njegov sin Saif al Islam je Zahod opozoril, naj se ne odločijo za vojaško posredovanje v Libiji.

Glede tega vprašanja je neenoten tudi zahodni svet. O uvedbi prepovedi poletov nad Libijo, s katerimi bi preprečili bombardiranja protestnikov, razmišljajo predvsem ZDA in zavezniki v Natu. Šlo bi za podoben ukrep, kot je veljal nad območjem nekdanje Jugoslavije med spopadi v 90. letih prejšnjega stoletja, da bi Gadafiju preprečili bombardiranje lastnega naroda. Tega ukrepa si zelo želijo tudi voditelji upornikov proti Gadafiju v Bengaziju. Navijajo pa tudi, da bi Zahod uporabil svoja letala proti Gadafiju, da ta ne bi mogel uporabljati svojih vojaških letal.

Prepoved preletov pa je podprl libijski prestolonaslednik v izgnanstvu Mohamed al Senusi, ki je dejal, da bi moralo biti morebitno vojaško posredovanje omejeno zgolj na prepoved preletov. "Naj bom jasen. So razlike med prepovedjo preletov ter vojaškim posredovanjem in libijski narod si ne želi kopenskega vojaškega posredovanja," je v Londonu dejal Senusi.

Združeni narodi opozarjajo, da Nato ne sme posredovati brez njihovega mandata, Rusija pa je proti uvedbi prepovedi poletov nad Libijo. Pristanek Rusije, ki ima v VS ZN pravico veta, pa je za tak ukrep ključen. Njihov zunanji minister Sergej Ivanov je dejal, da je ta zamisel preveč površinska, namesto tega pa bi se morale svetovne sile posvetiti predvsem uresničevanju sankcij, ki jih je proti režimu Moamerja Gadafija konec tedna uvedel Varnostni svet Združenih narodov.

Zaskrbljujoče izjave britanskega premierja

Eden od zagovornikov prepovedi preletov je britanski premier David Cameron, ki meni, da je "nesprejemljivo", da Gadafi lastne ljudi ubija z uporabo letal in helikopterjev. Po oceni Londona za prepoved preletov ni potreben mandat Združenih narodov, a je novi francoski zunanji minister Alain Juppe zavrnil kakršno koli vojaško posredovanje brez mandata ZN. "Natovo posredovanje v Libiji bi lahko bilo izredno kontraproduktivno v očeh arabske javnosti," je dejal Juppe.

Humanitarna kriza

Humanitarne organizacije opozarjajo, da državi in regiji grozi kriza, saj se številni ljudje poskušajo umakniti na varno.

Generalna skupščina Združenih narodov je soglasno sprejela odločitev o izključitvi Libije iz Sveta ZN za človekove pravice. GS ZN je tako sledil priporočilu omenjenega sveta, da zaradi velikih in sistematičnih kršitev človekovih pravic Libijo izključijo iz omenjenega organa. Izrazili so tudi "globoko zaskrbljenost" zaradi humanitarnih razmer v Libiji. Država iz sveta sicer ni bila izključena za stalno, prekinjeno pa je njeno sodelovanje v svetu, dokler ne bo GS ZN sprejel novo odločitev, s katero bodo Libiji povrnili polnopravno članstvo v svetu.

Ustrezno resolucijo proti Libiji so predlagale arabske in afriške države. Venezuelski veleposlanik pri ZN Jorge Valero je ob glasovanju izrazil pomisleke, kljub temu pa nato odločitev podprl. Menil je namreč, da bi bilo mogoče tovrstno odločitev sprejeti samo po temeljiti preiskavi.

Nasprotnega mnenja je bila veleposlanica ZDA pri ZN Susan Rice. Dejala je, da "ljudje, ki so orožje uperili proti lastnemu narodu, nimajo mesta v Svetu ZN za človekove pravice". Odločitev o izključitvi je "novo opozorilo" Gadafiju in tistim, ki ga podpirajo, da "morajo zaustaviti pobijanje", je še dejala. Dodala je, da je Gadafi izgubil vso legitimnost, zato mora nemudoma oditi s položaja.

Odločitev o izključitvi Libije iz Sveta ZN za človekove pravice je zadnji od ukrepov ZN proti Gadafijevemu režimu.

Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je že pozdravila odločitev GS ZN, hkrati pa je ponovila svoje pozive Gadafijevemu režimu, naj nemudoma ustavi napade na opozicijo.