V Celovcu je danes potekala tradicionalna osrednja slovesnost ob obletnici koroškega plebiscita. Letošnja slovesnost ob 95. obletnici plebiscita je potekala pod geslom Vedenje o lastni zgodovini je ključ za skupno prihodnost, pri njej pa je aktivno sodelovala slovenska manjšina.
Po prvi svetovni vojni je plebiscit zakoličil mejo med tedanjo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Avstrijo. Izidi plebiscita so privedli do tega, da je del slovenskega naroda ostal v Avstriji.
Koroški plebiscit so izvedli po prvi svetovni vojni 10. oktobra 1920. Pred tem so Celovško dolino razdelili na cono A in cono B. Južna cona A je obsegala okraje Rožek, Borovlje, Velikovec in Pliberk, cona B pa Celovec z okolico.
Plebiscit so najprej pripravili v coni A, kjer se je 59,04 odstotka volilnih upravičencev izreklo za Avstrijo, 40,96 odstotka pa za kraljevino SHS. Volilna udeležba je bila skoraj 96-odstotna.
S tem ko so se volivci v coni A odločili za Avstrijo, je glasovanje v coni B avtomatično odpadlo. Karavanke so postale del meje med državama, na avstrijskem Koroškem pa je ostala slovenska manjšina. Po uradnih podatkih je na avstrijskem Koroškem leta 1923 živelo nekaj več kot 37.000 Slovencev, po nekaterih drugih ocenah pa celo 80.000. Danes naj bi bilo po različnih ocenah na avstrijskem Koroškem od 20.000 do 30.000 koroških Slovencev.
KOMENTARJI (274)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.