Šlo naj bi za zadnje zasedanje pred junijskim vrhom povezave konec tega tedna in tudi zadnji krog medvladnih pogajanj o ustavni pogodbi EU, ki naj bi jo na vrhu skladno z načrti dokončno dorekli voditelji EU. Ministri bodo pred vrhom skušali rešiti čim več odprtih vprašanj, tako da se bodo voditelji lahko posvetili le ključnim, ki so vezani na prihodnjo institucionalno podobo EU.
Ministrska razprava bo potekala na podlagi dveh kompromisnih predlogov, ki jih je irsko predsedstvo predložilo državam članicam v minulih dneh. V prvem se predsedstvo ukvarja z vprašanji, za katera želi doseči soglasje na ministrski ravni, v drugem pa z manj ključnimi temami, ki bodo gotovo tudi predmet razprav na vrhu. Med te sodi širjenje odločanja s kvalificirano večino v nasprotju s soglasjem pa tudi omemba verskih korenin v ustavi, medtem ko naj bi bil del prvega paketa sistem kroženja predsedstva v Svetu EU in definicija zunanjega ministra povezave.
Za medvladna pogajanja o ustavi je sicer na ministrskem zasedanju rezervirano dopoldne in začetek popoldneva, potem pa se bodo vodje diplomacij posvetili drugim temam. Najprej bodo to podlage za vrh, ki se bo ob ustavi ukvarjal s številnimi drugimi temami - terorizmom, prihodnjo finančno perspektivo in gospodarskimi temami. Na dnevnem redu je tudi točka širitev, pri kateri naj bi ministri potrdili predlog predsedstva, da se Hrvaški podeli status kandidatke in začetek leta 2005 določi kot datum začetka pogajanj.
Chirac in Schröder na usklajevanjih pred vrhom EU
Pred zasedanjem Evropskega vrha se bosta v Aachnu srečala nemški kancler Gerhard Schröder in francoski predsednik Jacques Chirac. Državnika teh dveh velikih članic pred pomembnimi odločitvami v EU tradicionalno dvostransko usklajujeta stališča.
Zbližanje ali uskladitev stališč med tema dvema pomembnima članicama je v sami Evropski uniji videno kot ključno za sprejemanje dokončnih odločitev, saj potencialna različna videnja o temeljnih evropskih temah dveh držav ponavadi v praksi pomenijo zelo težko iskanje kompromisov.
Glede ustavne pogodbe državi vztrajata, da je dogovor na junijskem vrhu možen in močno zaželen, tako zaradi delovanja razširjene unije kot zaradi kredibilnosti povezave, ki je bila precej omajana po neuspehu vrhunskega zasedanja decembra lani, ko članicam pod predsedovanjem Italije kljub načrtom ni uspelo doseči dogovora o novi pogodbi. Osnutek te je pripravila konvencija o prihodnosti EU pod vodstvom nekdanjega francoskega predsednika Valeryja Giscard d'Estainga.
Na pogajanjih o ustavi dve državi zastopata stališče, da mora biti osrednji kriterij učinkovitost delovanja EU, kar v praksi pomeni odpravljanje možnosti blokad pri pomembnih odločitvah. Sploh Francija meni, da mora biti dokončno besedilo ustavne pogodbe čim bližje osnutku, ki ga je pripravila konvencija, nemški kancler Gerhard Schröder pa je nedavno izjavil, da je Nemčija za dogovor pripravljena iti do skrajnih meja.
Z vidika Francije, kot je nedavno dejal francoski predsednik Jacques Chirac, bi bil "zelo dober predsednik komisije" belgijski premier Guy Verhofstadt. Nemčija se mora do potencialnega kandidata javno še izreči, sicer pa so bili kot kandidati za položaj omenjani tudi luksemburški premier Jean-Claude Juncker, zadnji predsednik Evropskega parlamenta Pat Cox, evropski komisar za zunanje zadeve Chris Patten, danski premier Anders Fogh Rasmussen in še nekateri drugi vidnejši evropski politiki.
