Zdravniki v zaostritev stavke, želijo preklic soglasij za nadurno delo

Za zdaj bodo v Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides sicer vztrajali pri splošni stavki, o preklicu soglasij pa bodo razpravljali "kdaj pozneje", je po pogajalski seji povedal predsednik sindikata Fides Damjan Polh. Pogajanja so po njegovih besedah pokazala, da si vlada pogajanj ne želi, pač pa želi izsiliti pogoje, ki jih je podpisala z ostalimi sindikati, pri tem pa bi Fides potegnil krajši konec. "Vse bolj jasno je, da zdravstvenega stebra ne bomo videli in bojim se, da bo tudi ta plačna reforma obstala nekje v predalu," je dejal.

Fides vztraja pri dogovoru, ki bi prinesel takojšnje finančne učinke, vladna stran pa na takojšnje parcialne finančne učinke ne pristaja, je po pogajanjih dejal namestnik vodje vladne pogajalske skupine Denis Kordež. Do tega se bodo ponovno opredelili, nato pa se bodo pogajanja nadaljevala, je dodal. "Želimo si, da se stavka zamrzne, da se usedemo za pogajalsko mizo in tam ostanemo," je poudaril.

Kako poteka zaostrovanje stavke?

V več slovenskih bolnišnicah so, kot je prejšnji teden napovedal Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, danes zaostrili stavko. Zdravniki morajo sicer tudi ob stavki opravljati zdravstvene storitve, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v hudo okvaro zdravja ali smrt. Opravljati morajo nujno medicinsko pomoč, vse zdravstvene storitve za otroke do 18. leta starosti ter starejše od 65 let, zdravljenje vročinskih stanj, infekcij, poškodb, zastrupitev, kroničnih bolezni, obravnavo nosečnic in porodnic ter onkoloških bolnikov.

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so bile dosedanje zaostritve po besedah podpredsednika sindikata Fides Milenka Stankovića bolj blage. Glede na to, da jim z vlado doslej ni uspelo doseči dogovora, pa so se odločili, da bodo začeli strogo izvajati le zdravstvene storitve, ki jih v primeru stavke določa zakonodaja, druge storitve, ki niso nujne, pa bodo prenaročili, je zjutraj povedal v izjavi za medije. Hkrati se bodo strogo držali določb kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike. Med njimi je Stanković omenil pravico do enourne priprave na delo. Po njegovih besedah večina zdravnikov med delovniki prav tako ne hodi na malico, zdaj pa se bodo te pravice strogo držali. Tako bodo v času osemurnega delovnika v skladu s kolektivno pogodbo lahko delali šest ur in pol, je pojasnil. "Po dežurnih službah ne bomo ostajali tukaj in krpali, ampak bomo zjutraj odhajali domov. In pa striktno se bomo držali lokalnih napisanih standardov in normativov," je še povedal. Kot je dodal, se sicer pogovarjajo tudi o možnostih dodatnih zaostritev stavke.

Na vprašanje, ali ne mislijo popustiti, saj zdravniško stavko najbolj občutijo bolniki, je odgovoril, da teh stvari ni mogoče prelagati na pleča zdravnikov. "Mi smo tudi javni uslužbenci, plačujemo prispevke in davke tako kot vsi in imamo ustavno pravico, da če se z nečim ne strinjamo (...), da stavkamo," je poudaril in dodal, da so možnosti stavke zdravnikov sicer precej omejene.

Anesteziolog Bojan Kontestabile je medijem povedal, da bo v januarju v UKC Ljubljana po razporedu opravil 203 delovne ure, hkrati pa bo 184 ur doma v pripravljenosti. Za to bo prejel plačilo 5490 evrov neto, kar znese 14,1 evra na uro, je pojasnil. Svoje delo rad opravlja, težko pa sprejme, da "čistilki nekateri na roko plačujejo 20 evrov za čiščenje, sam pa prejme 14 evrov".

Za zaostrovanje stavke so se, ker sindikatu z vlado ni uspelo doseči dogovora, odločili tudi v Splošni bolnišnici (SB) Ptuj, je dejal vodja tamkajšnjega sindikata Fides Borut Kostanjevec. Tudi v celjski bolnišnici bodo tako bolj dosledni pri zagotavljanju zakonskega minimuma zdravstvenih storitev. Tako kot v ljubljanskem kliničnem centru bodo bolj striktni pri uveljavljanju pravice do priprave na delo in do malice. Sicer pa so bili zdravniki na jutranjem zboru zaposlenih po njegovih besedah zelo ogorčeni. "Ena izmed udeleženk je rekla, da bo umaknila soglasje za nadurno delo," je pojasnil. Pobuda zdravnikom k umiku soglasij s strani Fidesa sicer še ni prišla, je dejal. Kostanjevec je poudaril, da namen zdravnikov ni stavkati na plečih bolnikov.

Predstavnik Fidesa v SB Murska Sobota Borislav Vrbanec je poudaril, da je zdravniška stavka v murskosoboški bolnišnici že precej zaostrena, doslej sta namreč odpadli približno dve tretjini načrtovanih operacij. Gre za operacije, ki ne sodijo v zakonski minimum delovnih procesov v času stavke. Tudi Vrbanec je omenil možnost umika soglasij za nadurno delo – v tem primeru bi zdravniki po njegovih besedah delali do največ 48 ur tedensko. Za ta korak se sicer še niso odločili. Ob tem je poudaril, da je v nekaterih državah EU delovni čas zdravnikov omejen na le 40 ur tedensko, slovenski zdravniki pa da delajo več kot 48 ur na teden.

Tudi v SB Nova Gorica bodo stavko zaostrovali tako, da se bodo strogo držali in opravljali le zdravstvene storitve, ki jih v času stavke določa zakonodaja, je pojasnil sindikalni zaupnik Fidesa v tej bolnišnici Jure Klanjšček. Na vprašanje, ali razmišljajo o možnosti umika soglasij za nadurno delo, je odgovoril, da gre za individualno odločitev vsakega zdravnika. Doslej se v okviru sindikata Fides o tem še niso pogovarjali. "Kažejo pa zaposleni, tako člani kot nečlani Fidesa, ob teh zadnjih potezah vlade eno veliko razočaranje in nezadovoljstvo z načinom, na katerega se obravnava zdravnike, zato je precej mogoče, da bodo posamezniki začeli dajati umik soglasij," je poudaril. Tudi v SB Nova Gorica bodo strožje spoštovali pravico do ene ure priprave na delo in do malice, je povedal Klanjšček.

Predstavnik Fidesa v jeseniški bolnišnici Andrej Rupel je povedal, da bodo tudi v tej bolnišnici bolj dosledno delali v skladu z zakonskim minimumom. Na vprašanje, ali je torej v tem tednu pričakovati več odpovedi nenujnih zdravstvenih storitev, je odgovoril pritrdilno. Na kirurškem oddelku sicer trenutno opažajo veliko nujnih operacij zaradi poškodb, na internem pa zdravijo bolnike z respiratornimi obolenji, je pojasnil.

Sindikalna zaupnica Fidesa v celjski bolnišnici Mateja Grat je pojasnila, da bodo še dosledneje upoštevali zakonski minimum delovnih procesov. Še naprej bodo oskrbovali vse skupine bolnikov, ki jih ščiti zakon, ostale pa bodo prenaročili na čas po stavki. 

Kot eno od možnosti zaostrovanja je tudi Gratova omenila umik soglasij za prekomerno obremenitev. Podali so navodila, kako lahko tisti, ki bi želeli umakniti soglasje, to izvedejo takoj. Vsi ostali lahko obrazec z zahtevo oddajo sindikalnemu zaupniku. Ti bodo obrazce zbirali v tem tednu, ali jih bodo uporabili, pa bo nato odvisno od samega poteka stavke. Pri tem je pojasnila, da vsak zaposleni po pogodbi dela 40 ur tedensko. Če delodajalec nima dovolj kadra, zakon dopušča, da lahko zdravnika obremeni za dodatnih osem ur tedensko brez njegovega soglasja. Zaradi hudega kadrovskega deficita so zdravniki po njenih besedah sami privolili, da se jih lahko obremeni nad 48 ur tedensko, ob upoštevanju zakonskih omejitev glede počitkov v referenčnih obdobjih. In to privolitev so podali delodajalcu na obrazcu. Kot je dejala, tako marsikdo dela tudi 250 ur mesečno. Če bodo ta soglasja umaknjena, bodo zdravniki delali rednih 40 ur. Delodajalci pa jih bodo lahko obremenili še za dodatnih osem ur brez njihovega soglasja, več pa ne. Če bi v celjski bolnišnici vsi zdravniki umaknili soglasja za nadurno delo, bi po njenih oceni lahko pokrivali le delovišča v urgentnem centru in tam, kjer teče neprekinjena zdravstvena oskrba bolnikov. S kroničnim deficitom kadra se sicer že vsaj zadnjih pet do deset let v celjski bolnišnici soočajo predvsem v internističnih strokah.

Pogajanja niso prinesla napredka

V preteklem tednu sta se sicer večkrat sestala Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides in vladna stran, a pogajanja niso prinesla napredka, saj stranema ni uspelo doseči stavkovnega sporazuma. Vlada njihove zahteve označuje kot nemogoče. Neuradno naj bi poleg treh plačnih razredov za starejše zdravnike Fides zahteval še dodatnih sedem razredov, kar bi pomenilo tudi do 5000 evrov več.

Iz Fidesa so v odzivu sporočili, da je večina razkritih vladnih podatkov spretno vzeta iz konteksta z namenom diskreditacije njihovih legitimnih – že dogovorjenih in podpisanih – stavkovnih zahtev. Kljub temu pa niso mogli zagotoviti predstavnika, ki bi v našem studiu pojasnil, kakšne so njihove zahteve. Fides pravi še, da se ob takšnem odnosu vlade o vsebini ni mogoče pogajati, saj bi bila povsem nezavezujoča.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je prejšnji teden dejala, da je stavka Fidesa sicer zakonita, a da je dejstvo, da za paciente ni dobra, saj omejuje dostopnost pacientov do zdravstvenih storitev in dodatno podaljšuje že tako dolge čakalne dobe. Fides medtem pravi, da odgovornost za to nosi vlada.

Javni poziv Komisiji Republike Slovenije za medicinsko etiko 

Slovensko zdravniško društvo medtem poziva k spoštovanju sporazuma, ki sta ga vlada in Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides v začetku lanskega leta sklenila ob mediaciji društva. "Odločevalci naj čim prej najdejo rešitev, ki bo v korist vsem, bolnikom, zdravnikom in javnemu zdravstvu," so sporočili iz društva. Spomnili so, da je Slovensko zdravniško društvo januarja lani sodelovalo kot mediator med vlado in Fidesom ter doseglo sporazum o rešitvi stavkovnih razmer. Sporočilu pa so priložili sporazum, ki je bil 3. februarja lani objavljen tudi v uradnem listu.

Civilna iniciativa Glas ljudstva pa Komisijo Republike Slovenije za medicinsko etiko (KME) javno poziva, naj se opredeli do dveh kriznih dogajanj v slovenskem zdravstvu, pri katerih so glavni akterji zdravniki in ki poleg številnih drugih problemov sprožata tudi pomembna medicinsko-etična vprašanja. To sta stavka sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides in naraščajoče število bolnikov brez izbranega osebnega zdravnika. Komisijo sprašujejo, ali cilji, ki si jih zastavljajo stavkajoči zdravniki, upravičujejo odrekanje zdravstvene oskrbe pacientom in ali s sedanjo stavko zdravniki kršijo etična načela svojega poklica. Od KME pričakujejo tudi jasno stališče, ali družinski zdravniki s tem, ko odklanjajo paciente in nasprotujejo ureditvi, ki bi vsem zavarovancem omogočala enakopraven dostop do zdravstvenih storitev, kršijo načela medicinske etike. Če bo temu pritrdila, predlagajo, da pozove družinske zdravnike, naj sprejmejo normativ, ki bo vsem pacientom omogočil osebnega zdravnika.