Zaradi resnih motenj ogrožena stabilnost zdravstvenega sistema

Stabilnost zdravstvenega sistema ogrožajo resne motnje, kot so negativno finančno poslovanje javnih zdravstvenih zavodov, dolge čakalne dobe, poslabšanje dostopnosti do primarne ravni zdravstvene dejavnosti, poslabšanje duševnega zdravja prebivalstva ter padec števila novoodkritih rakavih obolenj kot posledica nalezljive bolezni covida-19.

Kot piše v poročilu, so negativno finančno stanje ugotovili v 30 javnih zdravstvenih zavodih. Skupen obseg presežka odhodkov nad prihodki znaša skoraj 50 milijonov evrov. Iz poročil o rezultatih poslovanja javnih zdravstvenih zavodov je razvidno, da so celotni prihodki v obdobju januar–junij 2022 za 7,3 odstotka nižji v primerjavi s prihodki iz enakega obdobja v letu 2021. Prav tako je za 66 odstotkov nižji presežek prihodkov nad odhodki v primerjavi s preteklim letom.

"Vlada se je na podlagi navedenega seznanila z negativnim finančnim poslovanjem javnih zdravstvenih zavodov najmanj v skupni vrednosti 20 milijonov evrov," so sporočili s pristojnega ministrstva in dodali, da se je vlada seznanila tudi s podatki o čakalnih dobah in številu čakajočih, ki je na dan 21. julija 2022 znašalo skoraj 1.150.000 ljudi. Skupno število vseh čakajočih na prvi pregled je približno 260.000, od katerih jih je 58 odstotkov čakalo nad najdaljšo dopustno čakalno dobo. 

Podatki ZZZS kažejo, da narašča število zavarovanih oseb, ki so vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje in imajo pravico do izbire osebnega zdravnika, dejansko pa nimajo opredeljenega izbranega osebnega zdravnika. Posledično se je dostopnost do zdravstvenih storitev na primarni ravni v prvi polovici leta 2022 znižala za 33,6 odstotka. 

V letu 2020 razglašena pandemija covida-19 je poleg zdravstvene krize povzročila tudi psihološke posledice, ki imajo velik vpliv na duševno zdravje prebivalcev, ter hkrati povzročila 30-odstotni padec prijavljenih novih rakavih obolenj v času epidemije.

Omenjene motnje, ki ogrožajo stabilnost zdravstvenega sistema, bodo podlaga, da vlada določi vsebino programa storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, opredeli zmogljivosti, potrebne za njegovo izvajanje, in določi obseg sredstev.