Sprejet interventni zakon v zdravstvu: proti Kordiš, ostali poslanci Levice vzdržani

Predlog Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki ga je pripravilo ministrstvo za zdravje, med drugim naslavlja čakalne dobe v zdravstvu in zmanjšano dostopnost zdravstvenih storitev. Slednjih bi se lotili tudi z dodatki za povečan obseg dela in posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo.

V poslanski skupini Svoboda so prepričani, da bo predlagani zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki ga je pripravilo ministrstvo za zdravje, zdravstvenim delavcem prinesel možnost organizacijske in kadrovske razbremenitve, državljanom pa učinkovito javno zdravstvo, dostopno vsem pod enakimi pogoji, brez dolgih čakalnih vrst.

Ob tem se zavedajo, da je "nalezljivih bolezni" v zdravstvenem sistemu več, zdravilo pa da je zdravstvena reforma, ki da se je po besedah poslanke v mesecu ali dveh ne da izpeljati. A menijo, da je predlagani zakon prvi korak na tej poti, "ki bo vse prej kot lahka". Najhuje bi bilo narediti nič, je dodala Kozlovičeva ter napovedala, bodo predlog podprli, ker ministrstvu in ministru Danijelu Bešič Loredanu zaupajo.

Podporo zakonu so podali tudi v poslanski skupini SD, kjer so do predlaganih ukrepov sicer nekoliko bolj zadržani. Kot je izpostavila poslanka Bojana Muršič, predlagani zakon "še zdaleč ni idealen". Izpostavila je kritike in pripombe strokovne javnosti, ki jih ministrstvo ni vključilo v proces nastajanja zakona. V SD ob tem pozdravljajo nekatere rešitve, med drugim finančne stimulacije zdravstvenih delavcev ter administrativne razbremenitve zdravnikov družinske medicine in pediatrije.

V SD upajo, da bo zakon, "ki naj bi bil prvi korak k vsaj delnemu izboljšanju razmer v našem zdravstvu," v praksi izvedljiv in da se bodo z njim poistovetili vsi deležniki. "Le tako lahko upamo na zagotovitev stabilnega javnega zdravstvenega sistema," je dodala Muršičeva.

Delovanja sistema si v SD sicer nikakor ne predstavljajo brez koncesionarjev. "Se pa strinjamo, da morajo biti enaka pravila za vse, torej za javne zdravstvene zavode in tudi koncesionarje, ne pa da so koncesionarji v boljšem položaju od zdravstvenih domov, saj zanje ne veljajo določena pravila," je še izpostavila.

Nasprotovanje Levice in SDS

Sprva so v Levici napovedovali, da bodo sprejetju zakona nasprotovali, a je nato proti glasoval samo Kordiš, ostali poslanci Levice pa so se glasovanja vzdržali, tako kot tudi poslanka Meira Hot (SD) ter poslanca NSi Vida Čadonič Špelič in Janez Cigler Kralj.

Poslanka SDS Karmen Furman pa je bila kritična do predlaganih sprememb v svetih javnih zdravstvenih zavodov. Pomisleke je DZ naslovil s sprejetjem dopolnila, da se v sestavo svetov zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je država, dodaja možnost imenovanja predstavnika lokalne skupnosti, to je občine, v kateri ima zdravstveni zavod sedež.

Dopolnili s tako vsebino so vložili tako v SD in Svobodi kot v NSi, a ker je DZ najprej glasoval in tudi izglasoval dopolnilo iz koalicijskih vrst, poslanci o predlogu dopolnila NSi niso glasovali.

DZ je ob tem zavrnil dopolnila, ki so jih predlagali v SDS, in so se med drugim nanašala na odločanje o podaljšanju koncesij. SDS je sicer z dopolnilom predlagala še, da se omogoči koriščenje odsotnosti z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga sicer izda izbrani osebni zdravnik, do tri zaporedne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu. A poslanci o predlogu dopolnila niso glasovali, saj, kot je razvidno s spletne strani DZ, ni bil pravilno vložen.

"Prvi korak k zdravstveni reformi"

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je v sredo na seji odbora za zdravstvo poudaril, da gre pri tem zakonu za prvi korak k zdravstveni reformi. V Levici opozarjajo, da bodo ukrepi materialno bolj ugodni za zasebnike kot pa za zdravnike v javnih zavodih. Opozicija pa meni, da je treba v reševanje čakalnih vrst vključiti vse razpoložljive izvajalce zdravstvenih storitev.

Predlagatelji novele Zakona o nalezljivih boleznih, poslanci Gibanja Svoboda, SD in Levice, so v DZ vložili predlog sklepa o nedopustnosti zakonodajnega referenduma. Ocenjujejo namreč, da zakon spada med izjeme, navedene v 90. členu ustave, po katerem predmet zakonodajnega referenduma ne more biti zakon, ki odpravlja neustavnost.

Namen zakona je stabilizirati zdravstveni sistem in bolnikom zagotoviti ustrezno zdravstveno obravnavo, je uvodoma na današnji seji pojasnil državni sekretar na ministrstvu za zdravje Tadej Osterc. Na ministrstvu želijo do marca pridobiti objektivni posnetek stanja in bolnika dati na prvo mestu.

Med glavnimi rešitvami je Osterc poleg dodatkov na primarni ravni za povečan obseg dela izpostavil še profesionalizacijo svetov zavodov, obvezno izvajanje vsakoletne notranje revizije v javnih zdravstvenih zavodov, novi urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu ter plačilo vseh izvedenih zdravstvenih storitev nad rednim obsegom programa.

Ta ukrep, torej plačilo opravljenih storitev brez zgornje meje, bo začel veljati s 1. septembrom in bo trajal do konca prihodnjega leta. Minister Bešič Loredan je v nedavnem pogovoru za STA izrazil pričakovanje, da se bodo na podlagi zakona čakalne vrste v letu dni skrajšale za polovico. Prve realnejše podatke o čakalnih vrstah pa si minister obeta že do 15. septembra.

Lekarniška zbornica v interventnem zakonu pogreša temi pomanjkanja zdravil in lekarniškega kadra

V Lekarniški zbornice Slovenije so kritični do sprejema predloga interventnega zakona o ukrepih za zagotovitev stabilnega delovanja zdravstvenega sistema, saj nikjer ne vključuje lekarniške dejavnosti, je v sporočilu za javnost zapisala njena predsednica Darja Potočnik Benčič. V zakonu pogrešajo tematiki pomanjkanja zdravil in lekarniškega kadra.

Lekarniška dejavnost se od sredine pandemije covida-19 namreč sooča z vse večjim pomanjkanjem zdravil, ki ga bodo zaradi določil zakona o javnem naročanju reševali veliko težje od drugih evropskih držav.

"Nekaterih zdravil zaradi primerljivih cen ni mogoče dobavljati," so zapisali. Kljub pomanjkanju kadrov so z veliko napora vseeno dosegli, da je preskrba z zdravili potekala in še poteka nemoteno.

Kadrovski problem je druga pomembna tematika, ki je v interventnem zakonu ostala nenaslovljena. Lekarniška zbornica kljub kadrovskim težavam predlaga, da se zgledujemo po nekaterih evropskih državah, kjer lahko lekarniški farmacevti podaljšujejo veljavnost receptov za kronične terapije. "Opažamo namreč, da zaradi naročila receptov bolnikov na daljavo, prihaja do veliko napak pri predpisih, saj odmerki zdravil niso ustrezni, nekateri recepti so podvojeni ali pa so določena zdravila izpuščena," so izpostavili.

Nadalje predlagajo, da bi sezonsko cepljenje v lekarnah izvajali magistri farmacije. To prakso že uporablja 12 držav EU, ki tudi beležijo višjo precepljenost proti gripi kot v državah, kjer te prakse ne uporabljajo. "S tem pa bi lahko tudi razbremenili družinske zdravnike, zmanjšali možnost prenosa okužb in dosegli manjše število obolelih," so dodali.