Zaradi košnje jih obmetavajo z jajci

Košnja na javnih površinah v Ljubljani se začne okoli pol sedmih zjutraj. "Ob teh zgodnjih jutranjih urah naletimo tudi na kakšno nerazumevanje občanov, a jih na nek način tudi razumemo. Nekako pa ne razumemo, da okoli 10. ure dopoldne občani vseeno na nas mečejo jajca, sadje ali pa še kaj bolj trdega z balkonov," pripoveduje Gašper Erjavec iz delovne enote Zelene površine Javnega podjetja Voka Snaga. In ob tem nemudoma doda, da seveda še zdaleč niso vsi takšni.

Mestna občina Ljubljana ima tudi območja, kjer se košnja zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti in paše čebel ter drugih opraševalcev izvaja kasneje. Te površine se nahajajo na grajskem griču, na območju Tivolija, Rožnika, Barjanskega parka in na območju Rakove jelše.

Uslužbenci Voka Snage, ki opravljajo košnjo, se na žalost soočajo s tem, da se nekateri mimoidoči nevarnosti ne zavedajo dovolj, saj se preveč približajo koscem in kosilnicam.

Na nacionalni ravni ne obstaja prepoved košnje ob nedeljah in praznikih

Če za javne površine poskrbijo javna podjetja, pa je na zasebnih površinah okoli blokov košnja stvar etažnih lastnikov. Najpogosteje jo izvajajo hišniška podjetja, pojasnjuje Gorazd Makarovič, direktor podjetja za upravljanje objektov Mag Dom. Na nacionalni ravni ne obstaja prepoved košnje ob nedeljah in praznikih, poznajo pa tovrstne odloke v nekaterih občinah. V Ljubljani takšnega odloka ni.

Za košnjo zasebnih površin lahko najamemo usposobljene izvajalce, cene pa so odvisne predvsem od površine in zahtevnosti terena. Gibljejo se od 12 do 20 centov na kvadratni meter za površine do 300 kvadratnih metrov in od 8 do 15 centov na kvadratni meter za večje površine. Povprečna cena za manjše površine je 14 centov, za večje pa 10 centov na kvadratni meter.

Lahko pa seveda pokosimo sami, a za to potrebujemo primerne pripomočke, v prvi vrsti kosilnico. Pri nakupu je najpomembneje, da vemo, s kakšnim terenom bomo imeli opravka, pravi prodajna svetovalka Anja Blokar iz Merkurja.

Železni repertoar so bencinske kosilnice, velik porast povpraševanja pa beležijo pri električnih kosilnicah, zlasti za manjše površine. Najbolj v trendu pa so robotske kosilnice, ki stanejo od 600 evrov dalje in niti ne potrebujejo več povsem ravnega terena. Obstajajo tudi takšne, ki zmorejo do 65-odstotni naklon.

"Slovenija je kmetijsko zelo razdrobljena, temu primerno poznamo veliko načinov košnje," pravi vodja oddelka za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu v Kranju Robert Golc. Na ravninskih predelih kosijo trikrat ali štirikrat na leto.

Na visokogorskih področjih je drugače, tudi časovno, saj je odvisno od tega, kdaj je faza latenja. Latenje pa je tista razvojna faza pri travah, ko ima trava najprimernejšo vsebnost beljakovin in sladkorjev ter je tudi prebavljivost najboljša. "Pravilen način, pravilen časovni termin za košnjo trave je zelo dober mehanizem, da v osnovni voluminozni krmi zagotovimo zadosti beljakovin, da potem ne potrebujemo dokupa," pojasnjuje Golc in dodaja, da v Sloveniji intenzivno izrabljamo le majhen delež travinja.

Tudi kmetov kdo ne razume, da morajo kositi takrat, ko je trava najboljša za košnjo, ko ima največ hranilnih snovi, saj gre za hrano za živali. Posledično pa za kakovost mesa in mleka, ki ga pridelajo, pravi kmet Marko Kern. Kolikokrat je treba kositi, je odvisno od potreb, lahko le enkrat ali pa tudi do šestkrat na sezono. Ko vreme to dopušča, pa četudi je nedelja.