Žarnić pred poslance v tednu dni

Premier Borut Pahor je danes v DZ vložil predlog kandidata za novega ministra za okolje in prostor. Profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Roko Žarnić, ki ga je premierju predlagala stranka DeSUS, bo po Pahorjevem mnenju zaradi svojega znanja in izkušenj uspešno nadaljeval in zaključil projekte, ki so predvideni v programu dela vlade.

O kandidatu za novega ministra bo odločal državni zbor, še pred tem pa se mora predstaviti pristojnemu delovnemu telesu, torej odboru DZ za okolje in prostor. Ta mora kandidata zaslišati najpozneje v sedmih dneh po vložitvi predloga, torej najpozneje čez teden dni. Če ga bo DZ potrdil – in glede na prve napovedi poslanskih skupin se bo to zgodilo –, bo Žarnić na mestu okoljskega ministra zamenjal predsednika stranke DeSUS Karla Erjavca, ki je minuli teden odstopil, potem ko je Pahor na podlagi poziva računskega sodišča pred tem v DZ vložil predlog za njegovo razrešitev.

Kot je že ob torkovi predstavitvi kandidata dejal predsednik vlade, bo novi minister prevzel zahtevno in široko področje, polno problemov, ki na vrhu zahteva polnega človeka s širokim horizontom znanja in absolutno osredotočenega zgolj na delo ministrstva. Pahor zato pričakuje, da bo novi minister podredil vse svoje znanje, talente in bogate izkušnje absolutno podredil uspehu tega zelo pomembnega in zelo zahtevnega ministrstva.

"Ocenjujem, da bo predlagani kandidat zaradi svojega znanja in bogatih izkušenj lahko v najkrajšem možnem času začel opravljati funkcijo ministra za okolje in prostor ter tako uspešno nadaljeval in zaključil projekte, ki so predvideni v programu dela vlade v tem mandatu," pa je Pahor zapisal v danes vloženem predlogu.

Žarnić, ki je član DeSUS od avgusta lani, je v torek podal odstopno izjavo s položaja člana uprave Zavoda za raziskavo materialov in konstrukcij (ZRMK) ter člana upravnega odbora ZRMK Holdinga. Želi pa ostati 20-odstotno na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, a ne kot pedagoški delavec, temveč kot nosilec začetih raziskovalnih projektov. Pahor se s tem strinja. Žarnić namreč sodeluje pri vrsti bilateralnih in večstranskih projektov, med katerimi je veliko financiranih iz sredstev EU, soorganiziral pa je tudi tri mednarodne konference o prenovi kulturne dediščine. Rezultate raziskav je sam ali s sodelavci objavil v treh monografijah ter številnih prispevkih, večkrat je predaval v tujini, za svoje delo pa je prejel tudi več nagrad in priznanj.