DZ o zakonu o oploditvi z biomedicinsko pomočjo po skrajšanem postopku

Predlog novele zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo je v parlamentarni postopek 25. marca vložila koalicija. Z njim želijo odpraviti neustavnost, ki jo je oktobra lani ugotovilo Ustavno sodišče, z novelo bi dostop do oploditve z biomedicinsko pomočjo omogočili tudi samskim ženskam in ženskam v istospolnih zvezah. Vodje poslanskih skupin so na kolegiju predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič sredi aprila odločile, da bo DZ predlog novele obravnaval po skrajšanem postopku.

V SDS so zahtevali ponovno odločanje, saj menijo, da gre za tako pomemben zakon, da ni primerno, da ga DZ obravnava po skrajšanem postopku, je na današnji seji dejala poslanka SDS Alenka Jeraj.

Kot je navedla, je bil zakon o postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo sprejet leta 2000 v času vlade Andreja Bajuka. Vlada Janeza Drnovška pa je leta 2001 pripravila predlog novele Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki je med novostmi med drugim predvidela pravico do umetne oploditve tudi za ženske brez partnerja.

Na zahtevo tedanjih opozicijskih SDS, NSi, SNS in SMS ter vladne SLS+SKD so volivci o tem odločali na naknadnem zakonodajnem referendumu. Udeležba je bila 35-odstotna, večina volivcev, nekaj več kot 72 odstotkov, je glasovala proti potrditvi zakona.

V SDS menijo, da ne gre za manjše spremembe zakona, zato so predlagali, da se zakon obravnava po rednem postopku, s čimer bi zainteresiranim omogočili, da bi posredovali svoja mnenja in predloge. "Predvsem pa, da se glede na rezultate referenduma pred dvema desetletjema in voljo ljudi odpre javna razprava o omenjeni rešitvi, ki so ji nasprotovale skoraj tri četrtine volivcev," je navedla Jerajeva. V SDS med drugim menijo tudi, da novela otrokom "jemlje pravico do očeta, kar lahko ima daljnosežne posledice".