DZ sprejel novelo zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma

Vlada, ki je zakonsko novelo pripravila, je na podlagi priporočila odbora strokovnjakov pri Svetu Evrope (Moneyval) v zakonsko besedilo vnesla določilo, da morajo zavezanci za poglobljen pregled strank (npr. banke) pri politično izpostavljenih osebah poleg izvora sredstev, ki so predmet transakcije ali poslovnega razmerja, ugotavljati tudi izvor njihovega ostalega premoženja.

Prav tako na podlagi priporočila Moneyvala novela uvaja nadzor gotovine v višini nad 10.000 evrov v primeru čezmejnih prenosov med Slovenijo in drugimi članicami EU, kot že velja v primeru čezmejnega prenosa v oz. iz tretjih držav. Z novelo se skladno z evropsko uredbo v zakon prenaša tudi celotno področje kontrole gotovine, ki je sedaj urejeno v zakonu o deviznem poslovanju.

Spremembe naslavljajo tudi nekatere pripombe informacijske pooblaščenke, in sicer se določene vsebine, ki jih sedaj urejajo podzakonski akti, prenašajo v zakon, črtata se dve določbi glede zbiranja osebnih podatkov, ki ju podrobneje urejajo drugi zakoni, omiljena bo omejitev pravice do seznanitve s podatki v registru dejanskih lastnikov, opredeljeno bo razmerje med uradom za preprečevanje pranja denarja in informacijskim pooblaščencem.

Novela med drugim opredeljuje tudi nekatere pristojnosti inšpektorjev urada za preprečevanje pranja denarja ter določa obveznosti odvetnikov in notarjev glede poročanja, ko stranke želijo nasvet glede pranja denarja ali financiranja terorizma.

Zakonske spremembe tako naslavljajo nekatere pomanjkljivosti temeljito prenovljenega zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki ga je DZ v drugem poskusu sprejel marca letos in je nadomestil zakon iz 2016.

Prejšnja vlada ga je pripravila z namenom uskladitve z evropskimi direktivami, s katerih prenosom je Slovenija zamujala in je zato prejela že drugi opomin Evropske komisije. A v takratni opoziciji so na podlagi obsežnih pripomb informacijske pooblaščenke in zakonodajno-pravne službe DZ ob sprejemanju opozarjali, da urad za preprečevanje pranja denarja dobiva prevelika pooblastila.

Informacijska pooblaščenka je avgusta letos vložila tudi zahtevo za oceno ustavnosti dela zakona, saj da obstajajo "resni in objektivni razlogi, ki kažejo, da zakonska ureditev obdelav osebnih podatkov s strani urada za preprečevanje pranja denarja, v določenem delu ni v skladu z ustavo".