Za družinske zdravnike in pediatre 'preveč' prijav, morali bodo v izbirni postopek

Na skupaj 267 razpisanih mest na aprilskem razpisu za zdravniške specializacije so se skupno prijavili 204 kandidati. Ob tem pa med zanimanjem za posamezne specializacije prihaja do precejšnjih razlik. Tako je 142 mest ostalo nezasedenih. 

Predsednico zbornice Bojano Beović je presenetilo pomanjkanje zanimanja za nekatere včasih zelo zaželene internistične stroke, denimo hematologijo, kamor se na razpisano mesto ni prijavil nihče, nefrologijo (ena prijava na štiri razpisana mesta) in infektologijo (ena prijava na dve razpisani mesti).

"Gre za delovno zelo intenzivna mesta, zelo intenzivne specializacije, ki zahtevajo ogromno študija celo življenje, na drugi strani pa seveda z njimi niti ne skrajšujemo čakalnih vrst, tako da skoraj ni možnosti za dodaten zaslužek," je pojasnila.

Ob tem se je po njenih besedah v zadnjih letih pokazal še en trend – mladi zdravniki se v vse večji meri odločajo za tako imenovane nacionalne razpise, torej razpise, po katerih morajo po koncu specializacije ostati v javni zdravstveni mreži, vendar se lahko za delodajalca odločijo šele po koncu specializacije.

Če pa specializacijo opravljajo pri znanem izvajalcu, torej zdravstvenem domu, pa morajo zdravniki sprejeti njegovo ponudbo za prvo zaposlitev za enako časovno obdobje, kot je trajala specializacija.

Nacionalni razpis, izpostavlja Beovićeva, specializantu, ki lahko v času specializacije denimo zamenja svoje okolje zaradi družinskih razmer, omogoča fleksibilnost.

A se v zadnjem času število razpisanih mest na nacionalnih razpisih zmanjšuje, kar verjetno ni pametno, poudarja Beovićeva. Tako se je denimo na nacionalni razpis za družinsko medicino na 13 razpisanih mest prijavilo 14 kandidatov, na 12 razpisanih mest nacionalnega razpisa za pediatrijo pa se je prijavilo 17 kandidatov. 

V obeh primerih bo za stroki, v katerih sicer zdravnikov primanjkuje, potekal izbirni postopek, prosta mesta za znane izvajalce, torej zdravstvene domove, pa so za zdaj v precejšnji meri ostala nezasedena – na 87 razpisanih mest za specializacijo družinske medicine pri znanih izvajalcih se je prijavilo 13 kandidatov, na 12 razpisanih mest za specializacijo pediatrije pri znanih izvajalcih pa štirje kandidati.

Nekateri od prijavljenih na nacionalna razpisa omenjenih specializacij pa so se že preusmerili na druge specializacije.

Zakon o zdravniški službi sicer določa, da predlog števila in vrst zdravniških specializacij dvakrat letno pripravi petčlanski odbor, sestavljen iz predstavnikov ministrstva za zdravje, zbornice, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in predstavnika Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije.

Na vprašanje o razlogih za zniževanje razpisanih mest za specializacije v okviru nacionalnih razpisov je Beovićeva odgovorila, da imajo v odboru precejšnjo vlogo zdravstveni zavodi, ki želijo zapolniti svoje kapacitete.

V združenju zdravstvenih zavodov prizadevanj za zniževanje števila nacionalnih specializacij za družinsko medicino niso zanikali. Je pa direktor združenja Marjan Pintar prejšnji teden poudaril, da je vse odločitve glede števila in strukture specializantov odbor za načrtovanje specializacij letos sprejel s soglasjem vseh članov odbora.

Enako so danes poudarili tudi pri ministrstvu za zdravje. Odbor je glede specializacije iz družinske medicine po njihovih navedbah sprejel odločitev, da bo večino mest predlagal za posamezne zdravstvene domove, z namenom, da jim pomaga, da "dejansko dobijo specializante". Mesta so bila razpisana za zdravstvene domove, ki so javili potrebe po specializantih.

"Odločitev je bila sprejeta tudi na podlagi analize, ki je zajemala podatke o številu timov, številu opredeljenih oseb, številu glavarinskih količnikov opredeljenih, številu glavarinskih količnikov vseh prebivalcev nad 19 let na območju posameznega zdravstvenega doma, številu obstoječih specializantov in številu upokojitev – z upoštevanjem obeh ključnih podatkov je bilo ugotovljeno, da posamezen zdravstveni dom dejansko potrebuje specialiste," so poudarili.

Na vprašanje, zakaj predstavnica zdravniške zbornice v odboru torej ni glasovala proti, je Beovićeva odgovorila, da se je na koncu odločila, da se strinja z razpisom, saj njegovo zaviranje ne bi bilo pametno. "Mladi ljudje čakajo na razpis, to je nekaj, kar pomeni tudi službo, tudi njihovo eksistenco, tako da se za take vrste nasprotovanja, razumljivo, kolegica ni odločila," je poudarila.

Do jesenskega razpisa zdravniških specializacij bodo sicer vsak mesec sledili novi razpisi, na katerih se bodo lahko mladi zdravniki prijavili na specializantska mesta, ki so na aprilskem razpisu ostala nezasedena.