Z grške plaže na idrijski asfalt

Na Merkurjev met, ime turnirja je seveda neločljivo povezano z Idrijo, ki je slovela po rudnikih živega srebra, se je prijavilo 28 dvojic. Najprej je bil na vrsti skupinski del, nato izločilni boji. Povezali so se s člani društva Prstomet, ki prirejajo lige in turnirje po vsej Sloveniji. Ti so narisali igrišče, vse izmerili in poskrbeli za semaforje. "Sodnik pri tej igri pristopi samo takrat, ko se igralci res ne morejo sami med sabo dogovoriti, pride z metrom in izmeri," pravi Lozić, idejni vodja projekta.

Ideja pa se ni rodila na kateri koli grški plaži, ampak na tisti, ki jo slovenski ljubitelji nogometa dobro poznajo. Tja smo vas namreč popeljali v epizodah oddaje Vsi za naše!, ki smo jih posvetili trem našim nogometnim reprezentantom, ki si kruh služijo v Atenah, Benjaminu Verbiču, Andražu Šporarju in Adamu Gnezdi Čerinu.

Prav slednji je bil tisti, s katerim je Lozić balinčkal, ko se je rodila ideja o domačem turnirju. Gnezda Čerin namreč prihaja prav iz Idrije in ko so ga prijatelji obiskali v Grčiji, so se udarili tudi v igri iz domačih logov. "Zelo dober je pri balinčkih, ko smo igrali skupaj, nismo imeli veliko šans proti njemu," se je Edin pridušal, da njegov prijatelj Adam ni spreten samo z žogo.  

"Balinčki so vedno pri hiši," je potrdil tudi Adamov oče, ki je v soboto nosil dres sinovega grškega kluba. "Z nami gredo tudi na morje poleg badmintona," je v smehu dodala mama. "Vprašanje je sicer, koliko si nazadnje vzamemo časa za to, ampak s seboj pa jih za popestritev dopusta vzamemo vedno," je pojasnila.

"Ampak danes sva bila lahko premagljiva," se posmejita udeleženca turnirja. Kot pravita, sta prišla predvsem pokazat izraz podpore fantom, ki so se odločili za to prireditev, navdušena pa sta tudi, da se v Idriji nekaj dogaja. Za najmlajše je na igrišču stal tudi napihljiv grad, pekli so se čevapčiči in palačinke, malo starejše pa je zvečer čakal še koncert.

Tudi njun sin je z vsem srcem podprl idejo o Merkurjevem metu. Posnel je promocijski video za prireditev, v katerem z Andražem Šporarjem igrata balinčke, poskrbel je tudi, da je celotna reprezentanca podpisala nogometne drese, namenjene za nagradni sklad.

Nagrade so bile povsem v nogometnem duhu. Najboljši na turnirju so dobili vstopnice za evropsko prvenstvo v nogometu ter podpisana dresa Gnezde Čerina in Jake Bijola. Prireditev je imela tudi dobrodelno noto, vsak, ki je prispeval simboličnih pet evrov, se je uvrstil v žreb za podpisan dres trenutno najdražjega slovenskega nogometaša Benjamina Šeška.

Zbrana sredstva so bila namenjena lokalni ustanovi, ki skrbi za otroke s posebnimi potrebami. "Upam, da zberemo toliko, da jih vsaj za en dan peljemo na morje," je dejal Lozić.

Zdaj pa še malo k igri. Medtem ko smo se pogovarjali z organizatorjem in Adamovimi starši, so se ves čas slišali pridušeni udarci ob tla. Jože Mrgole je član kranjskega društva upokojencev. Pravi, da so zelo aktivni pri različnih športnih dejavnostih, med drugim tudi pri prstometu, kjer igrajo državno ligo. Zdaj jih čaka še gorenjsko prvenstvo, udeležujejo se tudi pokalnih tekem, našteva, medtem ko opazuje dogajanje na igrišču.

"Prstomet je igra s ploščki oziroma balinčki, kot se jim je reklo nekoč. Takrat smo na piknikih govorili, da gremo balinčkat, zdaj pa je to uradno prstomet, ta beseda je tudi uradno vknjižena za ta šport," pojasni. Komplet vsebuje osem ploščkov v dveh barvah, štirje so v eni in štirje v drugi barvi, običajno pa sta poleg še dva mala ploščka, ki služita za center igre. Kdor vrže bližje, dobi točko, kolikor ploščkov enake barve je bližje, toliko točk je za tisto igro. V Idriji so igrali v dvojicah, pokalne tekme so tudi v trojkah, na ligaških tekmah igramo štirikrat posamično proti nasprotniku in dvakrat dvojice, sogovorik opiše razvejan sistem.

Pravi, da ga ta igra spremlja že od malega. "Kadar koli smo imeli piknik, smo iskali kamne, da bi igrali z njimi. Včasih smo uspeli najti dve različni barvi, temne in svetle, ali pa smo nekatere podrgnili ob travo, da smo dobili odtenek zelene na beli podlagi," ponazori. Že zadnjih 15 let pa se tega torej loteva resno in se udeležuje vseh mogočih tekmovanj. "Da ne bi dekleta in žene ostajale same doma, smo ustanovili še žensko ligo, ki še vedno igra tudi na državni ravni," se nasmehne. Pravi pa, da se ta igra vseeno ni razširila na vso Slovenijo, saj se večinoma igra v gorenjski in ljubljanski regiji ter delu Primorske.

"Druženje, tekmovalni duh, vsak, ki je bil kakor koli športno aktiven, se s tem športom lahko ukvarja tudi do pozne starosti. Oziroma kot se znamo pošaliti, je to tak šport, pri katerem ga lahko mečeš na roke do pozne starosti," hudomušno pristavi.