Med urejanjem parka odkrili množično grobišče

V parku v Solunu so delavci pripravljali teren za novo ureditev, ko je med kopanjem njihov bager razkril belo lobanjo. Strojno opremo so izklopili in kopanje nadaljevali s krampi in lopatami. Kmalu so delavci našli dve okostji, nato pa še več njih. Na koncu so v tem neoznačenem grobišču v bližini trdnjave Yedi Kule (Heptapyrgion) našteli okostja 33 ljudi. 

Nič nenavadnega ni, da med gradbenimi deli v Grčiji naletijo na ostanke ali predmete iz antičnega ali osmanskega časa. Toda trdnjava Yedi Kule je bil zapor, kjer so med grško državljansko vojno med letoma 1946 in 1949 mučili in pobijali simpatizerje komunistov. Na začetku hladne vojne je v spopadih med vladnimi silami, ki jih je podpiral Zahod, in levičarskimi uporniki umrlo več deset tisoč ljudi. 

"Našli smo veliko izstrelkov v glavah, v lobanjah," je za AP povedal Haris Charismiadis, nadzorni inženir. Ob truplih so našli tudi številne predmete, med drugim ženski čevelj, torbico in prstan. 

Grška arheološka služba je najdišče očistila za nadaljevanje del, saj so kosti stare manj kot 100 let. Toda oblasti v Neapoli-Sykiesu, predmestju Soluna, z izkopavanji nadaljujejo tudi v drugih delih parka, saj, kot pravijo, ima ta naključna najdba "velik zgodovinski in nacionalni pomen". 

Po podatkih zgodovinarjev in grške komunistične partije je bilo okoli 400 zapornikov, ki so bili zaprti v trdnjavi Yedi Kule, usmrčenih. 

To je prvo množično grobišče iz časa hladne vojne, ki so ga odkrili v Grčiji. Za družine ubitih prokomunističnih Grkov najdba odpira nezaceljene rane. Zgodovinska ironija je, da so grobišče našli v bližini spomenika narodnega odpora v Parku narodnega odpora, ki je posvečen spominu na upor proti fašizmu in okupaciji med drugo svetovno vojno. 

Vse od odkritja grobišča na kraj prihajajo potomci žrtev povojnih pobojev in polagajo cvetje. Oblasti prosijo, naj opravijo testiranje DNK, da ugotovijo, ali so med pokopanimi njihovi sorodniki, je za AP pojasnil župan Neapoli-Sykiesa Simos Daniilidis. 

Vladne sile so konec 40. let prejšnjega stoletja usmrtile tudi 19-letnega Agapiosa Sachinisa, ker ni hotel podpisati izjave, s katero bi se odpovedal svojim političnim prepričanjem. "To niso preproste stvari. Gre za to, da v sebi nosiš ne le pogum, pač pa tudi vrednote in dostojanstvo, ki jih ne boš žrtvoval niti za to, da rešiš lastno življenje," pravi njegov 78-letni nečak Agapios Sachinis, ki je po svojem stricu dobil ime in ki je bil zaradi svoje politične dejavnosti v 60. letih prejšnjega stoletja prav tako zaprt. 

Če bodo med najdenimi okostji tudi posmrtni ostanki njegovega strica, jih Sachinis namerava kremirati, žaro pa obdržati doma. "Želim Agapiosa blizu sebe, vsaj dokler sem živ," pravi. 

Grška državljanska vojna se je začela po drugi svetovni vojni. Dokumenti o obsodbah po hitrem postopku in povojnih usmrtitvah niso bili nikoli javno objavljeni, prav tako pa si nobena politična stran ni prizadevala za odkrivanje domnevnih množičnih grobišč. Tudi nedavno odkritje v Solunu je naletelo na zadržan odziv javnosti.