'Pravičen nepremičninski davek je tak, da več kot imaš, več plačaš'

Stranka Levica, ki v vladi vodi stanovanjsko politiko, je pred volitvami obljubila 30 tisoč novih javnih najemnih stanovanj do leta 2030. V njihovem predvolilnem programu je pisalo: stanovanja za vse. Po volitvah so v koalicijski pogodbi obljubo znižali na 20 tisoč stanovanj, kot prelomno točko pa navedli zakon, ki bo za gradnjo stanovanj zagotovil do 100 milijonov evrov na leto v naslednjih desetih letih.  

V švicarskem Zürichu denimo zadružna stanovanja predstavljajo več kot 20 odstotkov vseh stanovanj. V obliki kooperativ ali stanovanjskih zadrug je v New Yorku urejenega 75 odstotkov, na Švedskem pa 22 odstotkov stanovanjskega fonda.

Lani so na ravni države cene stanovanjskih hiš zrasle za devet odstotkov, cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah za šest, medtem ko so cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb zrasle za osem odstotkov. V zadnjih petih letih so tako cene stanovanj zrasle že za 60 odstotkov, cene hiš za 46 odstotkov in zemljišč za stanovanjsko gradnjo za 54 odstotkov. V primerjavi z letom 2015, ko je v Sloveniji prišlo do zadnjega obrata cen nepremičnin, so se cene stanovanj leta 2023 več kot podvojile, cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb so zrasle za okoli 80 odstotkov, cene hiš pa za okoli 70 odstotkov.

O pereči stanovanjski problematiki sta v oddaji 24UR Zvečer spregovorila tudi Maša Hawlina z Inštituta za študije stanovanj in prostora in Črtomir Remec, direktor republiškega stanovanjskega sklada.

Hawlina je prepričana, da je novela tehnične narave in da na samo stanovanjsko politiko ne bo imela bistvenega učinka. "Bo pa omogočila dajanje posojil drugim javnim stanovanjskim skladom, kar je temelj tega novega "preporoda" stanovanjske politike," je poudarila. "Ampak se tukaj pojavlja tudi ogromno dvomov in izzivov, kako bodo v bistvu stvari tekle naprej."

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac pričakuje, da bodo prav ti izboljšani pogoji kreditiranja znatno pospešili gradnjo neprofitnih javnih najemnih stanovanj. "Glede na to, da imajo vsaj nekatere občine oziroma mestni skladi pripravljene projekte, ki dejansko nimajo zagotovljenega financiranja, bodo v prvem koraku to res pospešili," je ocenil Remec. "Vsaj za Ljubljano lahko rečemo, da praktično ti projekti za 500 stanovanj zelo težko pričakujejo ta denar. Mi smo praktično celotno dokapitalizacijo 54 milijonov namenili za razpise." Kot pravi gre vse na nek način "v žilo" in pričakuje se, da se bo pokazal tudi nek rezultat.

Sklad naj bi sicer po novem imel tričlansko upravo, vlada pa pravi, da želi s tem izboljšati vodenje sklada. Tudi Remec to razume kot priznanje, da je "dejansko delal za tri". "Vesel bom, če bom dobil pomočnike. To kar smo naredili v zadnjih letih s svojimi sodelavci, ki so izjemni, smo dejansko zagotovili 5000 novih javnih najemnih stanovanj, kar je zame velika številka," je poudaril. Če pa naj bi bili v bodočnosti izpolnjeni višji cilji, je dejal Remec, bo seveda dobrodošla pomoč. 

Tudi predsednika uprave bo imenovala država, Rebec je prepričan, da bo v začetku to on, kasneje pa se bo še videlo. So torej te spremembe sistemske rešitve? Kot je pojasnila Hawlina, v resnici še ni bilo narejene neke javne razprave okrog tega sistemskega vira financiranja. "To so neke obljube na katere se težko odzivamo, ker ne vemo ali bodo ta sredstva res dostopna, pod kakimi pogoji se bodo dodeljevala, kje bodo stanovanjski skladi pridobili preostala sredstva in pod kakimi pogoji." Prav zato tudi ne morejo napovedovati točno kakšni bodo stroški države, stanovanjskih projektov ter najemnin.

Zakaj nobena vlada ne uvede nepremičninskega davka?

"Zdi se, da v resnici vedno znova prevladajo določeni interesi, ki so na strani močnih, tistih, ki imajo politično moč in precej nepremičnin ter kapitala," je opozorila Hawlina. Se je pa strinjala, da bi bil progresivni nepremičninski davek, ki bi targetiral predvsem prazna stanovanja in stanovanja, ki se kopičijo kot špekulativno blago in kupujejo na zalogo ter kot dobra naložba, nujen ukrep.

A kako bi davek lahko bil pravičen do vseh? "Pravičen bi bil tak, da več kot imaš nepremičnin oziroma premoženja, več davka plačaš," je bil jasen Remec. "To je nekdo, ki je pošten lastnik, pripravljen plačat."

A kot pravi, gre za precej nepriljubljen ukrep, zato ga že četrta vlada ne upa izpeljati. "OECD je v zadnjem poročilu zelo jasno povedal kaj je potrebno narediti na stanovanjskem področju in vlada se je zavezala, da bo vse te stvari izvedla, OECD pa bo spremljala izvajanje teh ukrepov."

Kot je poudaril, so v republiškem stanovanjskem skladu pripravljeni aktivirati polovico 100 milijonov evrov, kolikor je bilo obljubljeno za gradnjo javno najemnih stanovanj, ostali mestni skladi pa bi vzeli preostanek. "Mi bomo vzeli še 100 milijonov kredita, verjetno tudi ostali, krediti namreč so na razpolago in dejansko bi z vsem tem denarjem skupaj lahko izpolnili cilj 5000 stanovanj." Vendar stanovanja ne bodo dokončana v mandatu te vlade, vendar se bodo pa začela graditi.

Vlada v noveli zakona po odločbi ustavnega sodišča okoli 550 najemnikom denacionaliziranih stanovanj, ki so v povprečju stari več kot 70 let, tudi zagotavlja doplačilo med neprofitno in tržno najemnino, do leta 2034. Hawlina podpira odločitev, saj gre za ljudi, ki so v tistem času, ko se je zgodila masovna privatizacija, bili iz tega izvzeti. "Nujno je, da se ljudem zagotovi neka varnost, sploh v takih letih, mislim, da ni opravičljivega razloga, da bi 70-letnike selili in vrgli na nek prosti trg, kjer je izredno težko priti do stanovanja."