Vlaganje v stanovanjsko gradnjo ne bi smelo biti eden od socialnih transferjev, kot se dogaja zdaj, tako arhitekt Miloš Kosec komentira vladni načrt za reševanje stanovanjske problematike v državi. "Treba bi bilo poskrbeti tudi za dolgoročna posojila. Ne le za posojila z ročnostjo 20 let, ampak posojila, kot jih poznajo države z zrelo stanovanjsko politiko, na primer v Avstriji," dodaja Kosec.
Strošek gradnje se mora torej porazdeliti na daljše obdobje in ga ne bi smeli razumeti kot nekakšno špekulacijo, nadaljuje. "Dolgoročno bo finančne vire treba povezati z drugimi ukrepi, kot je nepremičninski davek, ki bi lahko poskrbel za sistemsko zanesljiv fir financiranja. Pri takih številkah je 100 milijonov evrov le začetek," pravi Kosec.
K začetku pa bi morale prispevati tudi občine, s prostorskimi načrti in zemljišči za gradnjo stanovanj, menijo na nepremičninskem združenju. Potreben dodaten denar za gradnjo stanovanj pa bi lahko zagotovila tudi vlada s prerazporeditvijo proračuna, pojasnjuje Franci Gerbec iz Slovenskega nepremičninskega združenja.
Težava pa bo med drugim zagotovo tudi kadrovska, menijo na zbornici gradbenih dejavnosti. "Vsi infrastrukturni projekti visokih in nizkih gradenj so nastavljeni tako, da bomo naredili vse v treh letih. Potem pa se vse to zamakne. Tako da se bo tudi to zamikalo. Nihala pa bo tudi politična volja okoli reševanja tega problema," je povedal direktor zbornice gradbenih dejavnosti Gregor Ficko.
Z ministrstva pa na očitke odgovarjajo, da je načrt ambiciozen, a ne preambiciozen. "Številke, ki jih komuniciramo kot ministrstvo in vlada, so realne, osnovane na projektih, ki so v precej poznih stopnjah pripravljenosti. Poleg tega pa je treba upoštevati, da statistično Slovenija gradi veliko manj stanovanj od evropskega povprečja. Hkrati pa imamo tudi veliko manj stanovanj na število prebivalcev," je pojasnil državni sekretar, pristojen za področje stanovanjske politike in ekonomske demokracije, Klemen Ploštajner.
Na apel stroke, naj vlada pred začetkom načrtov naredi podrobno analizo trenutnega stanovanjskega stanja v državi, pa Ploštajner dodaja: "Imamo nekaj zelo jasnih indicev, to je uspeh prijave na razpise za neprofitna stanovanja, ki kaže, da približno 10 odstotkov upravičencev dobi ta stanovanja, kar pomeni, da je primanjkljaj zelo velik."
Zaključuje, da se na ministrstvu dobro zavedajo težav neurejenih podatkov, da pa jih pospešeno zbirajo in urejajo evidence, da bi se projekt vlade za leto 2026 lahko udejanjil.
KOMENTARJI (55)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.