V schengen že leta 2007

Slovenija lahko pričakuje, da bo nadzor na notranjih kopenskih in morskih mejah s članicami EU odpravila do 31. decembra 2007 in tako v schengenski prostor vstopila še leta 2007, medtem ko datum za odprtje zračne meje iz tehničnih razlogov zaradi sprememb voznih redov ostaja marec 2008, je ob robu zasedanja notranjih ministrov EU v Bruslju sporočil slovenski minister Dragutin Mate. "To je cilj, ki je sedaj praktično na dosegu roke," je poudaril minister.

Notranji ministri so namreč prižgali zeleno luč za širitev sedanjega schengenskega informacijskega sistema, za t. i. projekt SIS I za vse, ki naj bi skrajšal zamudo, nastalo pri vzpostavljanju novega sistema SIS II. Po napovedih Evropske komisije naj bi bila ta zamuda najmanj eno- ali pa celo dveletna. S širitvijo sedanjega sistema pa bi bila zamuda po pričakovanjih nekajmesečna.

"Zelena luč za projekt SIS I za vse praktično pomeni, da bo imela Slovenija po novi časovnici dostop do schengenskega informacijskega sistema prihodnje leto," je dejal Mate. "V mesecu avgustu bo končano tehnično delo, meseca septembra se bodo države lahko začele priključevati na schengenski informacijski sistem, kar je osnovni pogoj za odprtje notranjih mej," je pojasnil.

Rezultati testiranj priključitve posameznih držav na centralni informacijski sistem oziroma delovanja tega sistema bodo končani septembra in oktobra, tako bodo dokončne evalvacije po pričakovanjih znane oktobra, notranji ministri pa bodo nato na njihovi podlagi in na podlagi drugih evalvacij dokončno odločitev o širitvi schengenskega prostora sprejeli novembra prihodnje leto.

"Predvidevamo, da pri tem tehnično ne bo težav in da bodo odpravljene vse pomanjkljivosti v novih članicah, ki so se pojavile v dosedanjih evalvacijah, zato lahko pričakujemo, da bomo dosegli ciljni datum odprave nadzora na kopenskih in morskih mejah leta 2007, medtem ko na letališčih datum ostaja 2008, saj je odprtje meja na letališčih povezano s spremembo voznih redov," je pojasnil Mate.

Slovenske in portugalske računalniške eksperte sedaj čaka veliko dela, da bodo lahko po načrtih zagotovili brezhibno delovanje centralnega sistema. Slovenija mora poleg tega odpraviti pomanjkljivosti infrastrukture na brniškem letališču. Predvidoma naj bi letališče schengenske standarde izpolnjevalo v začetku julija prihodnje leto, to pomeni, da bi bilo takrat mogoče ločevanje potnikov iz EU od tistih iz tretjih držav.

Za projekt SIS I 100.000 evrov

Razprava je bila sicer osredotočena na stroške izvajanja projekta SIS I za vse, je povedal Mate. Velika Britanija in Irska, ki nista članici schengenskega prostora, a sta vseeno priključeni na schengenski informacijski sistem, ne želita kriti svojega dela stroškov, ki bi nastali samo zaradi vzpostavljanja SIS I za vse, zato si jih bodo morale razdeliti druge države, je dejal. Slovenija naj bi za vključitev v schengenski informacijski sistem porabila približno milijon evrov, za t. i. zgodovinske stroške in samo razširitev SIS I plus pa še približno 100.000 evrov.

"Razvoj SIS II poteka naprej in nedvomno ostaja glavna prioriteta," je sicer poudaril notranji minister. "SIS II se ne gradi zaradi novih članic, temveč zaradi zagotavljanja varnosti pri upravljanju z informacijami," je pojasnil in dodal, da so za zdaj sprejete le pravne podlage za SIS II.

"Slovenija je v tem procesu igrala veliko vlogo, saj je uspela združiti vseh deset novih članic in doseči poenotenje stališč, kar se je zdelo sprva nemogoče," je poudaril minister.

"Glavno breme je bilo najprej na Portugalski, nato na Sloveniji. Še julija se je zdela zadeva popolnoma zaprta in nemogoča, septembra pa so jo Portugalci premaknili z mrtve točke," je pojasnil minister in dodal, da je bila Slovenija glavna pobudnica v reševanju tega problema.

Problem potnih listov ni samo vprašanje Slovenije

"Problem prestopanja slovensko-hrvaške meje z osebnimi izkaznicami bo nedvomno rešen tako, da bo Slovenija izpolnjevala vsa merila schengenskega zakonika," je ob robu zasedanja še dejal notranji minister. Po Matejevih besedah imajo tri države identičen sporazum - Slovenija, Madžarska, in Italija. Pojasnil je tudi, da se te tri države o rešitvi problema dogovarjajo na operativni in politični ravni.

"Izdelan je predlog za rešitev te zadeve," je dejal Mate. V praksi je mogoča rešitev, da bi morali hrvaški državljani ob prestopu slovenske meje poleg osebne izkaznice pokazati še poseben list papirja, na katerem bi bili osebni podatki - ime, priimek in številka osebne izkaznice - in prostor za vstopne in izstopne žige. Na teh papirjih bi bil jasno razviden datum vstopa in izstopa v in iz posamezne države.

S tem ukrepom bi Slovenija izpolnila določila schengenskega pravnega reda, ki za prestop zunanje meje EU zahteva potne liste. Rešitev, o kateri se je Mate pogovarjal tudi s komisarjem za pravosodje, svobodo in varnost Francom Frattinijem, je po ministrovih besedah ena možna alternativa. Druga možnost pa je, da vse tri države dosežejo dogovor s Hrvaško, ki bi temeljil na enakovrednih principih rešitve tega vprašanja za njihove državljane.