Sporna usoda zasebnih vrtcev: jih vlada res obsoja na propad z novim zakonom?

Na vprašanje o prihodnosti zasebnih vrtcev ob morebitnem sprejemu zakona v predlagani obliki je predsednica združenja Taja Steblovnik odgovorila: "Če bo zakon takšen, kot je bil predlagan v javni obravnavi, sprejet, to pomeni umiranje zasebnih vrtcev oziroma teh ne bo več, kajti novi se ne bodo ustanavljali." To bi po njenem mnenju pomenilo konec razvoja zasebnega vrtčevskega sektorja v državi.

Predstavnica združenja poudarja, da bi se obstoječi zasebni vrtci pod novimi pogoji prav tako soočali z izzivi in se morebiti tudi zapirali. Tudi zasebni sektor beleži manjši vpis otrok, kar je posledica spremenjene demografske slike v Sloveniji. V luči teh naravnih tržnih sprememb Steblovnikova izraža stališče, da predlagana dodatna regulacija sploh ni potrebna, saj naj bi se sistem sčasoma prečistil samodejno.

Minister Vinko Logaj je osvetlil tudi širše dejavnike, ki vplivajo na potrebe po vrtčevskih mestih. Izpostavil je upadanje števila rojstev v Sloveniji, ki je leta 2023 padlo pod 17.000. Kot posledica te demografske spremembe so se v javnih vrtcih po državi pojavila prazna mesta. "Trenutno imamo v slovenskem javnem prostoru v vrtcih 3000 praznih mest. Je pa razlika od občine do občine," je poudaril minister, s čimer je nakazal na neenakomerno razporeditev potreb po mestih po Sloveniji.

Po ministrovih besedah je bila najdena nekakšna kompromisna rešitev. "Da tistim zasebnim vrtcem, ki že sedaj opravljajo dejavnost predšolske vzgoje, nikakor ne omejujemo opravljanja dejavnosti." To naj bi zlasti veljalo za vrtce, ki so ponudniki programov po posebnih pedagoških načelih in s tem prinašajo dodano vrednost javni mreži. Minister trdi, da za obstoječe vrtce teh kategorij ne bo bistvenih sprememb, in meni, da bi se lahko njihov delež relativno povečal, glede na trend zmanjševanja števila otrok.

Steblovnikova v celoti ni soglašala z ministrom. "Žal se ne morem strinjati v celoti. Namreč, koncesije so bile že danes možne, pa se občine za ta del niso odločale." Na podlagi dosedanje prakse ne verjame, da bodo občine v prihodnje bolj naklonjene podeljevanju koncesij zasebnikom. "Tako da je nemogoče pričakovati, da se v prihodnje bodo," ocenjuje Steblovnikova, s čimer postavlja pod vprašaj trditev ministra, da bodo zasebni vrtci še naprej uspešno delovali v okviru tega sistema.

Ustanovitev novega zasebnega vrtca prek koncesijskega sistema je po mnenju združenja dolgotrajen postopek.  "Rabimo pa kar precej več časa za zagotovitev novih mest," pravi Steblovnikova. Kot navaja, gre za proces, ki lahko traja tudi do enega leta, kar pa ni primeren mehanizem za reševanje kratkoročnih ali nujnih potreb po mestih v vrtcih. Zato v združenju menijo, da ta pot ni realna rešitev za pomanjkanje prostorov v posameznih občinah.

Predstavnica združenja je vnovič poudarila nujnost nadaljnjih pogovorov z ministrstvom in izrazila željo po ponovnem sestanku. "In pozivamo še tukaj. Ministra bi rada pozvala tudi k ponovnemu sestanku na ministrstvu." Razlog za poziv tiči v nasprotujočih si informacijah glede usode obstoječih zasebnih vrtcev. Po besedah Steblovnikove so jim na prejšnjem sestanku predstavili, da bodo prehodne določbe časovno omejene, kar ne potrjuje ministrove izjave, da se zanje dolgoročno trenutno nič ne spremeni.

Minister Vinko Logaj je na trditve, da zasebni vrtci ne bodo mogli delovati in zakaj se ukinja plačevanje, odgovoril, da gre za javno priznane programe. "Ena zadeva je financiranje programov. Financiranje otrok. Ločuje med financiranjem programa in otroka. Po njegovem je financiranje izvorna pristojnost občin, trenutni model pa označuje za anomalijo iz preteklosti, ki jo je treba odpraviti. Financiranje je izvirna pristojnost občin in to je bila ena anomalija v sistemu, ki se je pred 20 leti pojavila v tem delu." Namen spremembe je torej popraviti to neustrezno ureditev, pravi.