V uvodu je povedal, da je njegovo generacijo usodno zaznamovala vojna, ki ga že celo življenje tudi zaposluje, saj je napisal več knjig o njej. Kot je poudaril, je zagovornik vstopa Slovenije v zvezo Nato, saj soseščina Slovenije "ni mirno morje okoli zelenega otoka, je soseščina, v kateri še rodove ne bo miru". Pri tem je navedel bližino Krajine, BiH, Kosova in Srbije in menil, da lahko tudi Hrvatje ob ustvarjanju narodne enotnosti napadejo sosede, kar so z nedavno t.i. "naftno vojno" že nakazali. Po njegovem mnenju državi, ki je del zveze, kaj takega nihče ne bo storil. Zunanji in obrambni minister tega ne smeta povedati, ker bi ju obtožili spodbujanja konfliktov, pisatelj pa lahko, je dodal.
Francija in Nemčija se ne bosta spopadli, Nemčija tudi ne bo več napadla Poljske, je zatrdil in ocenil, da se v Evropi svetovne vojne ne bodo več začenjale. Zveza Nato po njegovem mnenju ni več orodje za vojno, ampak orodje Evrope za mir in orodje ZDA za to, da jim v Evropo ne bo potrebno več pošiljati svojih vojakov. ZDA so postale globalna sila, ki se pripravljajo na posege drugod.
Peršak: Nato je udarna pest kapitalizma
Peršak nasprotuje članstvu Slovenije v severnoatlantskem zavezništvu zaradi dveh razsežnosti. Prva je po njegovih besedah načelna in širša in zajema posledice širitve za svet v celoti, druga pa se nanaša na Slovenijo in slovenstvo znotraj tega procesa. Peršak je ob tem opozoril, da so v zgodovini podobna zavezništva (Sveta Aliansa, zavezništva med prvo in drugo svetovno vojno) uporabljala podobno retoriko, kot jo danes Nato. Opozarjali so na ogrožanje civilizacije, pozitivnih oblik življenja in vrednot, kot obrambo pa uporabljali preventivne napade. Te zveze so pomenile discipliniranje okolja, torej tistih, ki jih domnevno ogrožajo, na koncu pa so vedno takšna zavezništva sprožala vojne.
Nato je poleg inštrumenta prizadevanj po politični hegemoniji v svetu tudi udarna pest globalizacije, za katerim stoji kapital, katerega nosilci so multinacionalke, je dejal in dodal, da je globalizacija obenem tudi kulturna in civilizacijska hegemonija in zato sprevržena vrsta kulture. Ta koncept je nevaren za majhne države, ker bodo v njegovem okviru težko obdržale kulturno avtonomijo in identiteto. Slovenija se odpoveduje stvarem in odstopa od tistega, na kar je prisegala pred 10 leti, da bi se včlanila v Nato, je dejal.
Še podrobneje pa je pojasnil, zakaj nasprotuje članstvu: po njegovem mnenju bi zaradi članstva v vojaški zvezi Slovenija s časoma imela vedno manj vojske. Če bi se zgodilo, da se Evropa ne bi podredila zahtevam ZDA po povečanju oborožitve in civiliziranju nekaterih držav, se bo Slovenija "znašla gola in bosa", je menil.
Vprašal se je tudi, kdo v resnici ogroža Slovenijo, saj doslej še ni bilo govora o konkretnih grožnjah. Res je, da Slovenijo lahko ogrozijo sosede, vendar po njegovem mnenju ta grožnja s članstvom v Nato ne bo izginila. Cilji sosed bodo v skupni organizaciji še lažje dosegljivi, je menil in pri tem navedel še vedno obstoječe aspiracije Italije po pohodu proti Vzhodu. Peršak ne verjame, da bi se Slovenije katera od sosed lotila z vojaško silo, če pa že, pa dvomi, da bi Nato dovolj hitro posredoval. V primeru globalnega napada, ki se bo zgodil naenkrat, pa bo Slovenija tako ali tako zraven in bo imela več možnosti, če ne bo v zvezi.
Peršak se boji, da bo Slovenija postala tranzitna država, kar bo za seboj potegnilo še druge negativne posledice.
