Več kot 70 kriminalistov je v torek na 23 naslovih po državi opravljalo hišne preiskave in iskalo dokaze za domnevno sporne posle na Darsu in z njim. Preiskovali so sume podkupovanja, sume kartelnega dogovarjanja in favoriziranja na razpisih, povezanih z avtovleko tovornih vozil. Trenutno je osumljenih šest oseb, med njimi sta tudi dolgoletna člana NSi: nekdanji predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak in nekdanji vodja področja vzdrževanja na Darsu Damijan Jaklin.
Po poročanju portala Necenzurirano pa naj bi nekateri člani NSi že novembra lani, ko je preiskava še potekala, preverjali, ali kriminalisti prisluškujejo nekaterim osumljencem v preiskavi poslov Darsa. Kot poroča portal, so trije člani parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Knovs, poslanec NSi Janez Žakelj in predsednik stranke Matej Tonin, z njima pa naj bi bil tudi poslanec SD Predrag Bakovič, z namenom izvedbe izrednega nadzora obiskali Generalno policijsko upravo.
Tonin in Žakelj naj bi ob prihodu na Policijo predložila daljši seznam telefonskih številk. Želela naj bi ugotoviti, ali gre za številke, zoper katere kriminalisti izvajajo prikrite preiskovalne ukrepe (jim prisluškujejo). Kasneje se je izkazalo, da sta bili na seznamu tudi številki Hajdinjaka in Jaklina.
Poslanca NSi naj bi na enak način preverjala tudi nekatere druge ljudi, povezane s krščanskimi demokrati, ki poslujejo z državo. Med njimi naj bi bili tudi številki odvetnice Nine Zidar Klemenčič in primorskega podjetnika Sebastjana Vežnaverja, ki je, spomnimo, pravosodnemu ministrstvu prodal razvpito stavbo na Litijski cesti.
Žakelj na vprašanja portala sicer ni želel odgovoriti, potrdil je le, da "je bila pooblaščena skupina Knovs novembra na izrednem nadzoru na Generalni policijski upravi". Ker pa da je bil nadzor označen s stopnjo tajnosti zaupno, o vsebini in ugotovitvah ne more javno govoriti. So se pa poslanci za izredni nadzor na Policiji odločili po aferi Dars in le dva tedna po Hajdinjakovem odhodu s položaja predsednika uprave.
Hajdinjak je sicer nekdanji podpredsednik stranke NSi, Jaklin pa je bil v času Toninovega ministrovanja na obrambnem ministrstvu tam državni sekretar. Odvetniška družba v lasti Nine Zidar Klemenčič pa je za Dars, ko ga je vodil Hajdinjak, opravila za 316.000 evrov poslov. S stranko je povezan tudi Vežnaver. Sta torej Žakelj in Tonin zlorabila pristojnosti komisije, da bi izvedela, kako daleč v omrežja NSi je segala kriminalistična preiskava?
Za Žaklja obtožbe 'navadna laž in zlonamerno podtikanje'
Na obtožbe se je odzval predsednik Knovsa Janez Žakelj, ki prihaja iz vrst NSi. Pojasnil je, da so lansko leto opravili več nenapovedanih nadzorov v vseh nadzorovanih službah, med katerimi je tudi Generalna policijska uprava (GPU). Ta ima možnost nadzor odložiti, če bi to resno ogrozilo uspešen potek posamezne dejavnosti nadzorovane obveščevalne službe posebnega pomena za nacionalno varnost, ki še ni končana; če bi to resno ogrozilo uspešen potek predkazenskega postopka, ki še ni končan; če bi to resno ogrozilo uspešno izvedbo posameznega ali več med seboj povezanih nadzorovanih ukrepov, ki še potekajo; če obstaja resna nevarnost, da bi bilo s tem ogroženo življenje ljudi, ali če obstaja resna nevarnost, da bi bilo s tem omogočeno razkritje zaščitenega vira informacij. Za to se ni odločila, je poudaril.
Obtožbe o zlorabi Knovsa je označil za "navadno laž in zlonamerno podtikanje".
Zapisal je tudi, da je bil eden izmed avtorjev članka sodelavec Svobode v parlamentarni preiskovalni komisiji, ki preiskuje politično vmešavanje v delo Policije. "Članek se je pojavil po tem, ko je poslanka NSi Vida Čadonič Špelič izpostavila sum, da je direktor NPU Darko Muženič krivo pričal pred preiskovalno komisijo. Glede na to, da je portal Necenzurirano povezan s Svobodo, članek razumem kot napad na NSi zaradi našega vztrajnega dela, da se pred preiskovalno komisijo zasliši predsednika vlade Roberta Goloba," je povedal.
Uranič zahteva pojasnila
Poslanec Svobode in član Knovsa Teodor Uranič je na predsednika parlamentarne komisije Žaklja naslovil zahtevo za pojasnila glede suma zlorabe komisije. Razlog so vse glasnejši očitki, da naj bi pri nadzoru na GPU šlo za preseganje pooblastil in opustitev dolžnosti varovanja zaupnih podatkov.
Od predsednika Knovsa pričakuje, da bo sklicali nujno sejo Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Pričakuje, da bosta Žakelj in Tonin na njej pojasnila, kdo, kako in zakaj je posredoval telefonske številke, ki sta jih nato "nadzirala" na Policiji, ter ali sta informacije o morebitnih ukrepih zoper posamezne telefonske številke razkrivala njihovim uporabnikom.
Želi še, da Žakelj po seji ugotovitve in ozadje dogajanja, ob varovanju tajnih podatkov, pojasni in predstavi tudi javnosti.
Žakelj odgovarja: Ni potrebe po sklicu nujne seje
Kot so sporočili iz NSi, je Žakelj Uraniču pojasnila že podal, in sicer je navedel, da je bil povod za nadzor na GPU "obvestilo posameznika o domnevno nezakoniti uporabi nadzorovanih ukrepov". Ob tem pa je tudi spomnil, da je bil Uranič tudi sam član pooblaščene skupine in je podpisan zapisnik nadzora prejel v sistem UDIS.
Ocenil je tudi, da ni potrebe po sklicu nujne seje Komisije.
Čadonič Špeličeva: Kampanja za evropske volitve se je začela; Rezar: Kjer je dim, je tudi ogenj
Odzvala se je tudi Čadonič Špeličeva, sicer podpredsednica NSi. "Kampanja za evropske volitve se je očitno začela," je zapisala. "Hišne preiskave pol leta po odhodu Valentina Hajdinjaka iz družbe Dars razumemo kot jasno sporočilo Novi Sloveniji, naj bomo tiho in naj nehamo preiskovati vpletanje Roberta Goloba v delo policije in njegove posle v GEN-I," je dodala in podobno kot pred njo Žakelj včerajšnje preiskave in današnje razkritje povezala z zaslišanjem Muženiča in dejstvom, da Golob še ni stopil pred preiskovalno komisijo.
Na njene besede pa se je odzval predsednik preiskovalne komisije in poslanec Svobode Aleš Rezar. "Članica komisije iz vrst NSi predobro ve, da Modic ni strokovni sodelavec preiskovalne komisije in tudi nikoli ni sodeloval pri njenem delu," pa je komentiral. Dodal je, da ga nenehna zavajanja in laži v državnem zboru, pa tudi v izjavah vidnih članov NSi sicer ne presenečajo, da ga pa izredno motijo. "Laži NSi razumem in jemljem kot rešilno bilko pred evropskimi volitvami," je dodal.
Poudaril je še, da obstajajo indici in utemeljen sum, da so tajni podatki preiskovalne komisije nezakonito prešli v roke predsednika Knovsa. Naznanilo suma kaznivega dejanja bodo podali pristojnim organom. Da pa gre sicer za problem nepredstavljivih razsežnosti, "enako kot sum zlorabe Knovs za pridobivanje podatkov o prisluškovanju zvestih predstavnikov NSi". "Moje mnenje, ki je še vedno držalo: Kjer je dim, je tudi ogenj!"
KOMENTARJI (246)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.