Superreferendumski dan? O čem vse bi odločali volivci?

Predsednik vlade Robert Golob se je z vprašanji o aktualnem dogajanju v sredo oglasil v poslanski skupini. Kjer se je v zadnjih dneh omenjala celo menjava na samem vrhu. Vodja poslanske skupine Borut Sajovic ob tem zagotavlja, da njegov položaj ni "častne narave" ter niti "ministrsko plačana funkcija s šoferjem". "Moj položaj je povezovanje ljudi," je po sestanku dejal Sajovic, ki je indice, da se bo po obsežnih menjavah premier poslovil tudi od njega, označil za izmišljotine.

Zagotavlja tudi, da je poslanska skupina enotna. Čeprav očitno vendarle ne povsem – pri pobudi za posvetovalni referendum o izgradnji drugega bloka krške nuklearke, ki so ga z izjemo Levice vložile vse parlamentarne stranke, je svoj podpis podpore namreč umaknil poslanec Svobode Miroslav Gregorič, sicer strokovnjak za jedrsko varnost. Zakaj? "Pobuda je predvsem v obrazložitvi navijaška do jedrske možnosti," pravi.

Predvsem pa zato, ker ključnih informacij o izgradnji drugega bloka ni, dodaja. "Ni znana moč jedrske elektrarne, ni znana investicijska cena, ni znana cena električne energije. V državnem zboru bomo lahko, upam, ta dokument dopolnili tako, da bo bolj nevtralen. Da ne bo to samo referendum za telebane oziroma za ovce." S tem se je pridružil koalicijski Levici, ki referendumskega predloga ne podpira iz enakih razlogov.

Je pa koalicija enotna pri drugem predlogu posvetovalnega referenduma, ki ga je že vložila pred tednom dni – glede vprašanja prostovoljnega končanja življenja. Strokovno, etično in predvsem tudi ideološko vprašanje, ki bi, če bi o njem, kot se ugiba, odločali na dan evropskih volitev, na volišča bržkone pripeljalo tudi za evropske volitve manj zainteresirane volivce.

Tonin: Združitev referendumov bi bila racionalna in praktična

Da bi bila mobilizacija verjetno zelo močna, ocenjuje SDS-ova Alenka Helbl. Matej Arčon (Svoboda) pa ob tem pravi, da je tu najpomembnejši faktor strošek. "Nismo debatirali, kaj bi bilo boljše za nas. Pomembno je, ker se to vprašanje zadeva za vseh nas. Ker pa so volitve že tu blizu, bi jih lahko izkoristili." Helblova sicer meni, da tako pomembne teme zahtevajo svoj čas in ne odločanje o njih že čez tri mesece.

Zato Nova Slovenija predlaga, da bi novembra, ko je načrtovan referendum o drugem bloku krške nuklearke, izpeljali kar superreferendumski dan in poleg vprašanja o končanju življenja odločali tudi o predlogu energetskega zakona in uresničevanju kulturnih pravic narodov nekdanje SFRJ.

Predsednik NSi Matej Tonin je v oddaji 24UR ZVEČER ocenil, da bi bila takšna združitev racionalna in praktična. "Gre za pomembne vsebine za Slovenijo, gre za čas, ko bi se lahko poglobili v te teme in se nanje tudi ustrezno pripravili," meni.

S čimer se delno strinja tudi poslanka Gibanja Svoboda Tereza Novak. "Združitev je res smiselna s strani stroškov in tudi s stališča tega, da ljudi ne vabimo na volišča večkrat," je dejala, a ob tem dodala, da je treba gledati tudi na aktualnost nekaterih vprašanj. "Morda je zato smiselno, da se o tem povpraša prej in se ne čaka na nek datum, ki bo šele prišel."

Vendar pa ob tem poudarja, da zaenkrat podpirajo samo dve pobudi, in sicer pomoč pri prostovoljnem končanju življenja in JEK2, o katerem so se odločili skupaj z drugimi strankami. Se pa še pogovarjajo o tem, kdaj bi to izvedli.

Tonin je sicer dodal, da pride do referendumov največkrat zaradi dveh razlogov: "Ko vladajoča koalicija ne upa prevzeti odgovornosti in zato želi del bremena prenesti na volivce ali pa ko to ostane kot edino orodje opozicije, da popravi napačne politike in katastrofalne predloge." Kot primera je navedel energetski zakon in zakon za pravice nekdanjih narodov SFRJ. 

Tudi vprašanje o marihuani in o spremembi volilne zakonodaje?

Novakova meni, da imajo na eni strani dva referenduma, ki terjata širšo razpravo – pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, "ki ne more biti zgolj politična odločitev",  ter vprašanje o jedrski energiji. "Če pa govorimo o vprašanjih, ki jih je postavila NSi, bi pa govorili o nekih tehničnih vprašanjih, pri katerih bi resnično prenesli neko odgovornost oz. da o manjšinski skupnosti nekdanjih narodov SFRJ, torej o manjšini, odloča večina," meni. Tonin se sicer z njo ni strinjal, saj meni, da gre pri tem za strateško pomembna vprašanja.

Poslanka Svobode je še dodala, da se zaenkrat še niso odločili, ali bo referendum o prostovoljnem končanju življenja na isti dan kot evropske volitve. Pogovarjajo pa se tudi, da bi k referendumu priključili morda tudi katera druga za družbo pomembna vprašanja. Na vprašanje, ali je med njimi tudi posvetovalni referendum glede legalizacije marihuane ter sprememba volilne zakonodaje, kjer bi ugotavljali naklonjenost uvedbi preferenčnega glasu in obveznega potrdila o nekaznovanosti za voljene funkcionarje, pa je dejala, da so se veliko pogovarjali o temah, o katerih bi bilo smiselno povprašati ljudi, da pa točnih vprašanj še niso postavili. Odločitev bo po njenih besedah padla v nekaj dneh.