NSi vložila predlog za posvetovalni referendum

Predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ je v parlamentarno proceduro vložila koalicija s prvopodpisanima Matejem Tašnerjem Vatovcem (Levica) in Sandro Gazinkovski (Svoboda).

Z njim med drugim predlagajo, da se bo financiranje oz. sofinanciranje kulturnih projektov in programov pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ prek javnih pozivov oz. javnih razpisov preneslo z javnega sklada za kulturne dejavnosti na ministrstvo za kulturo. Predlog predvideva tudi, da bo svet vlade za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ dobil status stalnega vladnega posvetovalnega telesa, ki mu bo predsedoval minister za kulturo.

Matični parlamentarni odbor, ki je predlog potrdil sredi februarja, pa je ob tem sprejel še koalicijsko dopolnilo, s katerim bi otrokom pripadnikov narodov nekdanje SFRJ omogočili učenje maternega jezika in kulture v osnovnih in srednjih šolah.

Kot je ob vložitvi pobude za posvetovalni referendum pojasnil predsednik NSi Matej Tonin, je "sodu izbila dno" zavrnitev predloga zakona o šolstvu, s katerim so v NSi predlagali, da bi otroci, katerih materni jezik ni slovenščina, najprej hodili v pripravljalnico. Tako bi se otroke, ki ne govorijo slovenskega jezika, na stroške državnega proračuna naučilo slovenščine, šolski učni proces pa bi čim manj trpel, je prepričan Tonin.

"Ta zakon je bil zavrnjen, hkrati pa na drugi strani koalicija zdaj predlaga zakon, ki pa bo spodbujal učenje albanščine in srbščine. To je absolutno korak v napačno smer," meni. Prepričan je, da je Slovenija "vse dolžnosti, vse dolgove do nekdanjih narodov SFRJ z obrestmi izpolnila". Tako za predlagani zakon ne vidi potrebe. Kot je še dodal, obstoječa zakonodaja omenjenim narodom omogoča, da v polnosti razvijajo svojo kulturo, učenje njihovega maternega jezika pa ni stvar Republike Slovenije.

"Nobenega razloga ni, da bi bili ti narodi privilegirani, in zahtevamo, da se seveda uveljavljajo enaki standardi kot za vse ostale narodnosti, kar pomeni, da če njihove matične države spodbujajo učenje njihovega jezika, ga tudi financirajo, potem je to njihova stvar, smo pa proti temu, da bi to delala Republika Slovenija iz našega proračuna," je dejal. Po njegovih besedah tudi Slovenija skrbi za Slovence po svetu in zagotavlja sredstva za učenje slovenščine.

Po njegovih besedah je namreč problem, da številni mladi, ki prihajajo v Slovenijo, ne govorijo slovenskega jezika, v učnem procesu pa prihaja do številnih težav. "Naša poanta je, da bi se morali učiti slovenščino, da bi država morala financirati učenje slovenščine, ne pa njihovih maternih jezikov, za katere jaz predvidevam, da ga vsi govorijo. Problem torej ni v njihovem maternem jeziku, problem je v tem, da ne govorijo slovenščine," je sklenil Tonin.

Pobudo za referendum podpirajo tudi v SDS

Pobudo za razpis posvetovalnega referenduma podpirajo tudi v SDS, je v današnji izjavi pojasnil poslanec SDS Branko Grims. Poslanska skupina SDS je danes ob začetku rednega zasedanja DZ, na katerega je uvrščen tudi omenjeni zakonski predlog, tudi predlagala, da bi predlog umaknili z dnevnega reda seje, kar so podprli tudi v NSi. Večina pa je glasovala proti.

Tudi v SDS so mnenja, da zakon ni potreben in da, kot je dejala Alenka Jeraj, vsi predstavniki teh narodnih skupnosti že sedaj prejemajo finančna sredstva, da lahko izvajajo svoje kulturne programe prek Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Prav tako posvetovalno telo vlade, ki opravlja naloge, povsem primerljive nalogam sveta, predlagane s tem predlogom zakona, že deluje, je dejala poslanka.

Felda: Učiteljem se zaradi zakonskega predloga ne bo treba učiti novih jezikov

Predlog zakona in vložena koalicijska dopolnila ne določajo, da se bodo morali učitelji učiti jezikov teh pripadnikov, je na seji DZ danes dejal minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda. Predlog predvideva nadaljevanje obstoječe prakse, je zatrdil. Tako je odgovoril na poslansko vprašanje Ive Dimic iz NSi, ki je slišala informacije, da bodo morale vzgojiteljice v določenem delu države prihodnji teden začeti obvezen tečaj albanskega jezika.

Minister je najprej pojasnil, da veljavni zakon o osnovni šoli določa, da šole za otroke, ki prebivajo v Sloveniji in katerih materni jezik ni slovenščina, v sodelovanju z državami izvora že vrsto let lahko organizirajo dopolnilni pouk njihovega maternega jezika. Kot je dejal, se financiranje izvaja na podlagi dolgoletne prakse, po kateri se pred začetkom vsakega novega šolskega leta objavi javni razpis.

V nadaljevanju pa je spomnil, da je k predlogu zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnostih narodov nekdanje SFRJ k členu, ki govori o nalogah ministrstva za vzgojo in izobraževanje, vloženo koalicijsko dopolnilo. Usklajeno je tudi z ministrstvom. Ministrstvo glede na dopolnilo spodbuja učenje maternega jezika in kulture za omenjene otroke in ozavešča o možnostih tega učenja. Prav tako ministrstvo spodbuja sodelovanje javnih in zasebnih šol pri učenju njihovega maternega jezika in kulture, navaja dopolnilo.

Dopolnilo tako po njegovih besedah povzema, kar šole že vrsto let redno izvajajo že po obstoječi zakonodaji. Če bo dopolnilo sprejeto s predlagano vsebino, ne bo niti finančnih niti organizacijskih posledic za vzgojno-izobraževalni sistem, je zagotovil."Pri predlogu zagotovo ne gre za to, da bi se naši učitelji učili drugih jezikov in potem v tem jeziku izvajali dopolnilni pouk," je zatrdil. Dopolnilni pouk se po njegovem pojasnilu izvaja v sodelovanju z državami izvora otrok, ki pridejo v našo državo. V okviru razširjenega programa pa so različni tuji jeziki, med njimi tudi trije, ki jih govorijo pripadniki narodnih skupnostih narodov nekdanje Jugoslavije, in sicer hrvaščina, makedonščina in srbščina, je povedal.

Kot je dodal, se kot drugi ali tretji tuji jezik v tekočem šolskem letu med temi tremi jeziki izvaja samo hrvaščina, in to samo na treh osnovnih šolah. Pri predlaganem zakonu gre torej po njegovem pojasnilu za nadaljevanje prakse, ki že obstaja.