Referendum o drugem bloku Jeka novembra letos?

Skladno z dogovorom je poslanska skupina SDS umaknila svoj predlog za referendum, ki ga je vložila sredi januarja, in nato so vse poslanske skupine, z izjemo Levice, ter poslanca manjšin vložili nov predlog.

"Pristop na tem področju bo skupen ... Ocenjujemo, da gre za projekt celotne države in več generacij in tukaj ni prostora za leve in desne," je v izjavi za medije v DZ dejala poslanka Svobode ter predsednica odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor Nataša Avšič Bogovič. O novem predlogu bo danes odločal odbor, ki ga vodi.

Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je v izjavi potrdila, da so vodje poslanskih skupin in poslanci podpisali nov predlog, zato je SDS svoj predlog umaknila. Novi predlog je bil usklajen tudi s poslansko skupino SDS. "Pregledali smo predlog, ki je bil danes vložen, in z njim nimamo nobenih težav, tako da smo zadovoljni," je dejala.

Po besedah Avšič Bogovič so tudi že usklajeni o možnem datumu referenduma, in sicer menijo, da "bo pravi čas nastopil v drugi polovici novembra".

O tem, da bi izvedli t. i. superreferendumski dan, ki ga je v ponedeljek predlagala NSi, po besedah poslanke Svobode še niso razpravljali. Vodja poslancev SDS je ocenila, da bi bilo z ekonomskega stališča, glede na to, da je vloženih več predlogov za referendum, najbolje, da se na vseh referendumih odgovarja skupaj.

Glede na predlog, objavljen na spletnih straneh DZ, bi se referendumsko vprašanje glasilo: "Ali podpirate izvedbo projekta Jek 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo, kot je predvideno v resoluciji o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji?"

Kot pravijo v obrazložitvi predloga, se referendumsko vprašanje navezuje predvsem na 36. točko resolucije, v katerem je izražena podpora razvoju elektroenergetskega sistema z uvajanjem obnovljivih virov in širitvi jedrskega programa z izvedbo projekta Jek 2 ter malih modularnih reaktorjev.

Tako bi se podprlo preferenčni scenarij razvoja slovenskega elektroenergetskega sistema z energetsko mešanico jedrske energije in obnovljivih virov. "S takšnim razvojnim pristopom se bo zagotavljalo energetsko neodvisnost in podnebno nevtralnost. Energetska mešanica jedrske energije in obnovljivih virov preverjeno zagotavlja stabilnost in zanesljivost sistema s proizvodnjo nizkoogljične električne energije," pravijo predlagatelji.

Med drugim poudarjajo, da se je treba zavedati, da "Jek 2 ni projekt enega podjetja, ampak projekt celotne Slovenije, ki nujno potrebuje močan in stabilen vir energije". "Zato je treba čimprej razpisati referendum, ki je predviden tudi v koalicijski pogodbi, in pridobiti mnenje ljudi glede tega vprašanja," so prepričani.

Podpisov pod novi predlog pa niso prispevali poslanci Levice. Kot so sporočili iz stranke, se za to niso odločili, ker predlog resolucije, na katero se sklicuje referendumsko vprašanje, sploh še ni v parlamentarni proceduri, ker trenutno ni znano niti to, kakšna bo nazivna moč Jeka 2, kakšna bo cena izgradnje in kakšna bo cena električne energije iz tega obrata.

Kot razloge so navedli tudi, da vsi planski dokumenti države, ki omenjajo možnost izgradnje Jeka 2 (strategija prostorskega razvoja Slovenije 2050 in strategija upravljanja kapitalskih naložb države), predvidevajo, da se pred sprejemom dokončne odločitve opravijo vse potrebne ekonomske, tehnične in ostale analize smotrnosti takšne odločitve. Poleg tega trenutno še ni rešenega vprašanja odlaganja in skladiščenja iztrošenega goriva in visokoradioaktivnih odpadkov iz delujočega bloka nuklearke, kaj šele vprašanje odlaganja odpadkov iz Jeka 2.

"Referendum o Jeku 2 naj se odvije takrat, ko bo imela javnost na razpolago vse potrebne strokovne, prostorske, varnostne, stroškovne in druge relevantne informacije o projektu," pravijo v Levici in dodajajo, da je treba poskrbeti, da se pri projektu Jeka 2 ne bo ponovil šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, "katerega gradnja se je močno podražila in katerega posledicam smo lahko priča pri trenutnih množičnih protestih proti podražitvam ogrevanja v Velenju". Postopek mora zato potekati javno in transparentno, javnost pa naj se odloči takrat, ko bodo na razpolago vse potrebne informacije, so prepričani.

Da naj se referendum izvede, ko bodo znane informacije o projektu, so pozvale tudi nekatere druge organizacije, nazadnje v ponedeljek znova Mladi za podnebno pravičnost. Avšič Bogovič je danes dejala, da razume njihovo zaskrbljenost. Tudi zato referendum ne bo izveden skupaj z evropskimi volitvami, saj bo pozno jeseni predvidoma znanih več informacij, "da se bodo tudi mladi lahko odločali po svoji vesti in jih ne bo nič skrbelo". Poslanka verjame, da se "nam Teš 6 ne bo zgodil".

Golob: Skupni predlog za referendum pomembno sporočilo, da Jek 2 presega eno stranko

S skupnim oblikovanjem referendumskega vprašanja so politične stranke po besedah premierja Roberta Goloba dale pomembno sporočilo, da je projekt Jek 2 strateški projekt države, ki presega stranke, eno vlado in en politični mandat. Tudi dolgoletni predsednik uprave Neka Stanislav Rožman je izpostavil, da ima ta poteza dolgoročno politično težo.

"Pozdravljam, da so politične stranke z ustavno večino podprle način in vsebino odločanja državljank in državljanov o energetski samooskrbi Slovenije in dolgoročni rabi jedrske energije," so premierja povzeli v njegovem kabinetu.

Kot je dodal, so se v koalicijski pogodbi zavezali, da bodo lahko državljani o tem odločali na referendumu, ki bo predvidoma izpeljan že letos.

"Jedrska energija v kombinaciji z ostalimi obnovljivimi viri lahko Sloveniji zagotovi dolgoročno stabilno oskrbo z električno energijo, ključno vlogo pa ima tudi pri uresničevanju podnebnih ciljev," je sklenil Golob.

Skupno oblikovanje referendumskega vprašanja je pozdravil tudi predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško (Nek) Rožman. "Ne gre zgolj za odločanje o dolgoročnem koriščenju jedrske energije, temveč za izbiro energetskega koncepta, ki Sloveniji zagotavlja zanesljivo oskrbo z električno energijo po vzdržnih cenah, prehod med najbolj razvite države in energetski prehod v ogljično nevtralnost do leta 2050," je dejal.

Predsednik vlade je s tem, ko je povezal parlamentarne stranke, po Rožmanovih besedah pokazal potrebno dolgoročno vizijo energetskega razvoja Slovenije, ki so jo državljani čakali par desetletij.