Čeprav so bila mnenja v začetku deljena, je danes sezonska depresija prepoznana kot motnja. Gre za obliko depresivne motnje, ki se pojavlja ob določenem letnem času, pravi Peter Zajc iz Centra za mentalno zdravje Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani.

Motnja je najpogosteje vezana na zimo – pojavi se jeseni in se vleče vse do pomladi, vendar pa se pri mnogih lahko začne šele spomladi. "Pomladno deževje lahko pri skupini ljudi, ki so bolj občutljivi na pomanjkanje sonca in znižan atmosferski tlak, povzroči depresivno razpoloženje. Nekateri avtorji spomladansko utrujenost povezujejo s hormonskimi spremembami, ki se dogajajo v naših telesih ob višanju temperature in višjem zračnem tlaku ob lepem vremenu," pravi Zajc.

Na splošno sicer lepo spomladansko vreme na naše počutje deluje pozitivno: končno je več dnevne svetlobe, temperature pa so primernejše za gibanje na prostem. S tem pa se izboljšujejo tudi naše miselne sposobnosti, kreativnost in produktivnost, pojasnjuje psihiater. "Opažamo pa s tem povezan porast agresivnosti, kar lahko povežemo z višjo stopnjo anksioznosti ter poslabšanjem nekaterih kroničnih psihiatričnih motenj, kot sta shizofrenija in bipolarna motnja." Ob tem Zajc opozarja, da v primerjavi z drugimi dejavniki, ki smo jim izpostavljeni v življenju in sodobnem hitrem tempu, vremenski vplivi ne igrajo najpomembnejše vloge. 

V začetku pomladi na našo povečano utrujenost vpliva tudi premik ure, a se zdaj ne moremo več "izgovarjati" nanj. Kot pravi Zajc, premik ure povzroča težave predvsem v prvem tednu po spremembi, redkeje dlje. Najpogosteje te težave izvirajo iz dejstva, da ljudje težje zaspijo, ker je zunaj daljši dan, zjutraj pa morajo zgodaj vstati, tako je spanec v celoti krajši. "Posledica pa je jutranja utrujenost, ki se pri nekaterih lahko podaljša tudi preko dneva," meni Zajc.

Dodaten faktor, ki lahko prispeva k temu, da nas pomladi ne "razganja" od energije, je lahko tudi alergija na cvetni prah. Kar nekaj študij je namreč ugotovilo povezavo med alergijami in depresijo.

Kako lahko premagamo spomladansko utrujenost?

Psihiater priporoča, da lahko spomladansko utrujenost omilimo tako, da se odpravimo dovolj zgodaj spat, s tem pa telesu omogočimo vsaj osem ur spanja v nočnem času. 

"Za uspavanje priporočamo, da zvečer postopno zmanjšujemo aktivnosti, že v večernem času zmanjšamo intenziteto osvetlitve. V tem času se ne rekreiramo, ker s tem ogrejemo telo, kar zmanjša izločanje melatonina – hormona, ki se sprošča v možganih med spanjem in regulira nočno-dnevne ritme." 

Za sprostitev pred spanjem namesto gledanja televizije v roke raje vzamemo knjigo ob kateri umirimo misli. Pomaga tudi, če se v mislih spomnimo lepih dogodkov preteklega dne.

"Priporočamo pa gibanje na prostem, kadar je to mogoče, najbolje v jutranjem času, da "zbudimo" telo, prekrvavimo tudi možgane in smo bolj aktivni preko dneva. Ne smemo pozabiti na skrb za zdravo in uravnoteženo prehrano, poskrbimo za vnos vitaminov," še svetuje Zajc.

Sicer pa se je dobro spomniti, da vse mine in tudi spomladanska utrujenost bo. Najbolj izrazita je sicer prav aprila, saj se šele privajamo na spremembe, pa tudi vreme je bolj muhasto. Že ameriški pesnik T. S. Eliot je nekoč zapisal: "April je najbolj krut mesec ..."

Če so simptomi prehudi, trajajo predolgo in dolgotrajnejše spremembe razpoloženja v pomladnem času opažamo več let, Zajc svetuje, da se o tem posvetujemo s svojim osebnim zdravnikom, ki bo posameznika po potrebi napotil k drugim specialistom.