Pomlad je za nekatere veselje, za druge pravo prekletstvo

V teh dneh se po nižinah tako začenja sezona pojavljanja cvetnega prahu breze in gabra, ki veljata za visoko alergena, prihodnji tedni pa bodo obremenilni tudi za vse tiste, ki ste občutljivi na pelod hrasta in bora.

Cvetenje je ponavadi ena izmed prvih stopenj vegetacije rastlinskih in drevesnih vrst, ki sledi zimskemu mirovanju. Začetek vegetacije je seveda močno odvisen od podnebnih razmer in astronomskih dejavnikov, kot sta dolžina dneva in moč sončnih žarkov, največji vpliv pa ima temperatura zraka. Ko povprečna temperatura zraka spomladi preseže prag 5 °C, se začenja vegetacija trave, prag  10 °C pa pomeni začetek vegetacije sadnega drevja. V večjem delu nižinskega dela Slovenije temperaturni prag 5 °C nastopi okoli 10. marca, temperaturni prag 10 °C pa 20. aprila. Jeseni, ko temperatura zraka pada, oba praga pomenita konec vegetacijske sezone. 

Globalno segrevanje podaljšuje cvetenje alergenih dreves in rastlin

V obdobju vegetacije od spomladi do jeseni gre drevo skozi različna razvojna obdobja od brstenja, cvetenja, listanja, oplojevanja in razvoja plodov do jesenskega spreminjanja barve listja in njegovega odpadanja, s čimer se vegetacija konča. Zaradi vse višje povprečne temperature zraka, ki se je po podatkih Agencije za okolje (ARSO) v obdobju 1961-2011 na območju Slovenije dvignila za 1,7 °C, se letno vegetacijsko obdobje podaljšuje. Breza se tako olista do 10 dni prej kot se je leta 1960, do 12 dni kasnejše je rumenenje listja bukve na območju celotne Slovenije. To pomeni, da se letno rastno obdobje podaljšuje, s tem pa je tudi cvetenje alergenih dreves in rastlin v povprečju 10 dni zgodnejše in traja dalj časa kot pred 50 leti, še ugotavljajo pri Agenciji za okolje.

V teh dneh smo po nižinah tik pred začetkom sezone pojavljanja cvetnega prahu breze in gabra, ki veljata za visoko alergena. Prihodnji tedni bodo bolj obremenilni tudi za vse tiste, ki ste občutljivi na pelod hrasta in bora. Od maja naprej pa bodo povečane koncentracije trav.

Kdaj v dnevu je najhuje?

Vreme in gibanje cvetnega prahu sta usodno povezana. Čeprav ob koncu zime že nestrpno pričakujemo sončne in tople pomladne dni, pa so ravno v takšnih razmerah koncentracije cvetnega prahu v ozračju najvišje. Zelo poenostavljeno lahko dogajanje ob sončnem pomladnem dnevu opišemo takole: zrna cvetnega prahu se začnejo sproščati že zjutraj. Dopoldne, ko sonce segreva tla, se toplejši zrak, ki je lažji, od tal dviguje in meša s hladnejšim okoliškim. Skupaj z zrakom seveda kroži tudi cvetni prah, ki na ta način preide v nekoliko višje plasti ozračja.

Pozno popoldne in zgodaj zvečer, ko začne sonce zahajati, se ozračje umirja in cvetni prah se počasi spušča nazaj proti tlom. Koncentracija v prizemni plasti ozračja je tako najvišja zgodaj dopoldne in proti večeru, zato se je v tem času najbolje izogibati sprehodom v naravi, športu ter zračenju prostorov. V času glavnega cvetenja, ko je v zraku veliko cvetnega prahu, lahko ostane koncentracija tudi ponoči tako visoka, da povzroča težave. Če piha še šibak veter, kar je ob toplih pomladnih dneh zelo pogosto, to še dodatno draži sluznico dihal in takrat so razmere najslabše. V primeru, da se veter okrepi, pa je učinek ravno nasproten. Močnejši vetrovi namreč odnesejo cvetni prah precej visoko, njegova koncentracija pri tleh pa se tedaj močno zmanjša.

Ob vsem tem ni nič nenavadnega, da imajo alergiki najraje deževno vreme. Padavine namreč iz zraka sperejo cvetni prah in vsaj začasno močno znižajo njegovo koncentracijo. Ker pa za vsakim dežjem posije sonce, se koncentracija cvetnega prahu znova močno poveča. Rastline namreč obožujejo vodo in če je vreme še sončno in toplo, se njihov razvoj hitro nadaljuje in stanje je pogosto še slabše kot pred padavinami.