Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je za Siol.net pojasnila, da so na ministrstvu pripravili nov predlog interventnega zakona, ki bi sodnikom in tožilcem zagotovil dodatnih tisoč evrov bruto plače na mesec. "Zadnji predlog interventnega zakona pavšalni dodatek dviguje s 577 evrov na tisoč evrov bruto," je razkrila.
Spomnimo, premier Robert Golob je januarja pravosodnim funkcionarjem obljubljal 600 evrov dodatka. Zakaj torej toliko višji znesek? Po besedah ministrice so med usklajevanjem s sodstvom, tožilstvom in ministrstvom za javno upravo prišli do sklepa, da s prvotnim zneskom ne bi odpravili nesorazmerij. "To je, kar je jasno nakazalo tudi ustavno sodišče, prava razlika med najslabše plačanim sodnikom in najslabše plačanim poslancem."
Predlog interventnega zakona je po njenih besedah pripravljen in vlada ga lahko kadarkoli vloži v državni zbor. Je pa priznala, da za zdaj v koaliciji ni podpore tej rešitvi, saj jo mnogi dojemajo kot parcialno urejanje za eno poklicno skupino, torej za sodnike in tožilce.
Spomnimo
Kot smo že poročali, je ustavno sodišče junija ugotovilo, da so sodniške plače v dobrih desetih letih "zelo občutno izgubile realno vrednost", njihova rast pa zaostaja za rastjo povprečne plače v državi. Presodili so, da je več členov zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki se nanašajo na plače in materialni položaj sodnikov, neustavnih. Ocenili so, da so plače sodnikov prenizke, s čimer je kršeno ustavno načelo sodniške neodvisnosti in načelo delitve oblasti, zakonodajalcu pa naložili, da mora neustavnost odpraviti v šestih mesecih.
V Slovenskem sodniškem društvu zahtevajo uresničitev odločbe ustavnega sodišča in neustavnosti pri sodniških plačah. Če se to do roka, ki ga je določilo ustavno sodišče – do 3. januarja prihodnje leto – ne bo zgodilo, napovedujejo protestni shod in priprave na izvedbo sodniške stavke. V primeru neizpolnitve ustavne odločbe pripravljajo tudi kolektivno tožbo, s katero bodo zahtevali poravnavo nesorazmerij pri plačah sodnikov za pet let nazaj.
"Sodniki upravičeno napovedujejo vložitev kolektivne tožbe za odškodninsko tožbo države," je za Siol še poudarila ministrica. Boji pa se, da državo v primeru neizpolnitve ustavne odločbe glede sodniških plač čakajo še veliko težje finančne posledice tudi za državni proračun.
Po njeni oceni je pravni položaj zelo jasen, saj je ustavno sodišče odločilo, da gre pri sodniških plačah za neustavno situacijo. Zato praktično ni možnosti, da bi sodišče v primeru kolektivne tožbe odločilo v prid državi, ki bo nato morala poravnati obveznosti še za pet let nazaj, skupaj z obrestmi.
Za "ustavno skladen in pravičen sistem plač funkcionarjev in vseh javnih uslužbencev" se je sicer pred kratkim zavzela tudi predsednica Nataša Pirc Musar in javno opozorila, da je reforma plač v javnem sektorju nujna, saj zaradi podrtih plačnih razmerij prihaja do negativne selekcije pri najodgovornejših funkcijah v javnem sektorju. "Prav tako pa je predsednica večkrat javno poudarila, da se morajo najprej ustrezno urediti pogoji za najnižje plačne skupine v javnem sektorju." Pri tem je naletela na val kritik, da tudi sama želi višjo plačo, kar pa so v njenem uradu zanikali.
