Dominika Švarc Pipan: Na mizi je več rešitev za odpravo neustavnosti

Po besedah pravosodne ministrice v koaliciji pripravljajo več rešitev, kako uresničiti odločbo ustavnega sodišča, ki je junija presodilo, da so plače sodnikov prenizke, zakonodajalcu pa naložilo, da mora neustavnost odpraviti do januarja prihodnje leto.

O konkretnih rešitvah po današnjem sestanku s člani Sodnega sveta sicer še ni mogla govoriti, je pa izpostavila, da vse rešitve stremijo k temu, da bi bila odločba ustavnega sodišča uresničena v roku, ki ga je postavilo ustavno sodišče, torej do januarja prihodnje leto. S tem je, kot je dejala v izjavi za javnost, danes seznanila tudi člane Sodnega sveta.

Ministrica je javno obljubo premierja Roberta Goloba o 600 evrov dodatka pravosodnim funkcionarjem označila kot ključno napako, ki je za sabo potegnila plaz zahtev drugih sindikatov. Obenem pa meni, da odločba ustavnega sodišča daje prav želji premierja, da to uredi. Spomnila je, da se plače pravosodnih funkcionarjev niso usklajevale že več kot desetletje. Ministrica sicer še vedno verjame, da jim bo odločbo ustavnega sodišča glede sodniških plačah uspelo uresničiti pravočasno.

Na današnji seji Sodnega sveta so izmenjali tudi informacije in stališča o spremembah sodniške zakonodaje, ki pomenijo eno večjih reform v sodstvu. Gre za predloge zakonov o sodiščih, sodniški službi ter noveli zakona o sodnem svetu, ki jih je ministrstvo za pravosodje poslalo v javno razpravo v začetku oktobra, končala pa se je v teh dneh.

Po besedah ministrice na ministrstvu zdaj pregledujejo prispele pripombe na gradiva predlogov sodniškega trojčka in se bodo do njih opredelili, cilj pa je, da bi vse tri zakone najkasneje do sredine decembra poslali v obravnavo na vlado. "To je naša predvidena časovnica, upam, da nam bo ob konstruktivnem sodelovanju vseh deležnikov to tudi uspelo," je poudarila Švarc Pipanova.

Ministrica se je danes odzvala tudi na kritike, da se sodstvo z novo sodniško zakonodajo zapira pred javnostjo. Predlog zakona o sodiščih namreč predvideva, da bi bile po novem javne zgolj tiste sodbe, ki bi jih vrhovno sodišče objavilo na spletu. Po besedah ministrice to ne drži. Kot je zagotovila, je cilj predloga zakona o sodiščih ravno nasproten, in sicer želijo uvesti, da bi bile vse sodbe dostopne javnosti oziroma v kar največji možni meri anonimizirano objavljene na spletu. Slednje pa ne velja za tiste izjeme, ko je javnost iz utemeljenih razlogov izključena s sojenja, kot je na primer zaščita mladoletnikov.

Po mnenju ministrstva je pri razlagi spornega člena zakona o sodiščih prišlo do napačnega razumevanja, da bi z njegovo uveljavitvijo sodišča dobila diskrecijsko pravico glede objav sodnih odločb, kar po zagotovilih ministrstva ne drži.

Pripombe na predloge še prihajajo

Kot pojasnjujejo na ministrstvu, pripombe na gradiva predlogov sodniškega trojčka v tem tednu še prihajajo in jih bodo preučili ter ustrezno upoštevali po prejemu odziva vseh deležnikov, ki so jim bila gradiva posredovana v strokovno in medresorsko usklajevanje. Pripombe se razlikujejo glede na interesno področje posameznih deležnikov.

Med njimi je bilo tudi Društvo novinarjev Slovenije, kjer nasprotujejo predlogu, po katerem bi bile po novem javne zgolj še tiste pravnomočne sodbe, ki bi jih vrhovno sodišče objavilo na spletnih straneh sodišča. Na ministrstvu pojasnjujejo, da nikakor ne želijo ali nameravajo omejiti javnosti dostopa do sodnih odločb, je pa po njihovem mnenju pri razlagi spornega člena zakona o sodiščih prišlo do napačnega razumevanja, da bi z njegovo uveljavitvijo sodišča dobila diskrecijsko pravico glede objav sodnih odločb. To ne drži, so opozorili.

Kot poudarjajo, se izjeme od splošnega pravila objavljanja vseh določb nanašajo zgolj na primere, ko je javnost iz utemeljenih razlogov izključena iz sojenja, kot je na primer zaščita mladoletnikov in podobno. "Bomo pa zaradi popolne jasnosti glede odprtosti javnosti do dostopa do odločb sodišč uskladili predlagane določbe z veljavno zakonodajo s področja dostopa do informacij javnega značaja in ohranili nemoten dostop zainteresirani javnosti," so napovedali na ministrstvu.

Glede ugibanj v vrstah sodstva, ali bo ministrstvo podaljšalo rok javne razprave za spremembe sodniškega trojčka, pa poudarjajo, da to ni mogoče: "Cilj ministrstva je, da so vsi trije zakoni v državnem zboru sprejeti do poletja prihodnje leto, zato je nujno, da je gradivo do začetka decembra v največji možni meri strokovno in medresorsko usklajeno ter pripravljeno za posredovanje v obravnavo vladi še v letošnjem letu."