Sodniško društvo napoveduje protestni shod in priprave na stavko

Vprašanje uresničitve odločbe ustavnega sodišča je v sredo zvečer obravnaval občni zbor Slovenskega sodniškega društva. Med sprejetimi sklepi je na prvem mestu zahteva, da se odločba v celoti spoštuje in izvrši. "V kolikor se to do izteka roka, ki ga je določilo ustavno sodišče državnemu zboru – 3. 1. 2024 – ne bo zgodilo, bodo naslednji dan na sedežih sodišč potekali protestni shodi sodnikov," je v sporočilu za javnost zapisala predsednica društva Vesna Bergant Rakočević.

Sestal se bo tudi glavni odbor društva, ki bo začel s pripravami za izvedbo sodniške stavke. "Do tedaj bo društvo preučilo možnosti za način izvajanja stavke sodnikov," so še sporočili in dodali, da so zaradi "odmikajoče sistemske ureditve sodniških plač" sklenili,  da bo dogovorjene razrede za sodnike prve in druge stopnje treba ustrezno korigirati.

Kot je minuli teden pojasnila pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, v koaliciji pripravljajo več rešitev, kako uresničiti odločbo ustavnega sodišča iz junija, da so plače sodnikov prenizke, zakonodajalec pa da mora neustavnost odpraviti do januarja prihodnje leto.

O konkretnih rešitvah ministrica še ni govorila, je pa izpostavila, da vse rešitve stremijo k temu, da bi bila odločba ustavnega sodišča uresničena v roku. Po poročanju medijev naj bi sicer sodniške plače začasno uredili v zakonu o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti, ki je prav zdaj v postopku v DZ.

Pri uresničitvi ustavne odločbe vztrajajo tudi v Sodnem svetu. Če se to ne bo zgodilo, pa so minuli teden napovedali vložitev zahteve za določitev načina izvršitve ustavne odločbe.

Finančni minister Klemen Boštjančič je na novinarski konferenci glede sodniških plač povedal, da o tem danes na vladi niso razpravljali, da pa bodo problematiko plač v javnem sektorju obravnavali celostno. 

Odločba Ustavnega sodišča

Sodni svet je namreč zahteval oceno ustavnosti zakonske ureditve sodniških plač, ki da so "očitno prenizke" glede na naravo in odgovornost sodniške funkcije. Zapisali so, da stanje predstavlja neskladje z načelom sodniške neodvisnosti, sodniške plače pa niso urejene ustrezno primerljivo s plačami predstavnikov drugi dveh vej oblasti.

Ustavno sodišče je junija ugotovilo, da so sodniške plače v dobrih desetih letih "zelo občutno izgubile realno vrednost", njihova rast pa zaostaja za rastjo povprečne plače v državi. Ugotovili so tudi, da "je ureditev osnovnih plač sodnikov, kar se tiče plačnih razmerij med poslanci in najnižje uvrščenimi sodniki, v neskladju z načelom delitve oblasti". 

V neskladju z Ustavo je tudi zakonska ureditev o usklajevanju sodniških plač, ki določa, "da se sodniške plače praviloma uskladijo enkrat letno, s čimer ni zagotovljeno, da bo v primeru dokajšnjega padca realne vrednosti sodniških plač dejansko prišlo do njihove uskladitve."  To pomeni, da ni izpolnjena zakonska zahteva, da bodo preprečili padec realne vrednosti sodniških plač, so zapisali v odločbi.